Drobni beli ali rahlo rožnati cvetovi pozimi cvetočih brogovit – poznamo tudi druge vrste in sorte teh rastlin – niso posebno bahavi in rastlino, ki je morda posajena v oddaljen del večjega vrta, zlahka spregledamo. Primernejša je za nekoliko manjše do srednje velike vrtove, kjer ustvarjamo cvetoče ambiente za vse letne čase, najbolj pa je opazna ob vhodu hiše oziroma ob vseh pešpoteh, ki jih redno uporabljamo.
Grm, ki sredi zime preseneti
Ko grm dišeče brogovite jeseni odvrže svoje prav zanimive rdeče-vijoličaste liste, nam hitro pripravi malo cvetoče presenečenje. A čeprav se njegovega cvetenja od daleč pravzaprav ne opazi, nas z nežnim vonjem prijetno opozori nase, ko se mu približamo. Ker cveti pozimi, je kot posebnost zelo privlačna in zaželena vrsta grmovnice. Sorta Candidissimum ima popolnoma bele cvetove.
Drobna socvetja zažarijo na temnem ozadju
Dišeča brogovita ima pokončno rast in lokasto obliko krošnje. Mlad grmiček je najlepši, če je posajen pred temnozeleno ozadje tise ali kakšnega drugega iglavca v minimalni razdalji dveh metrov. V vmesnih toplejših obdobjih zime s svojim vonjem prav preseneča, v polnosti pa se razcveti marca ali aprila. Po cvetenju rastlini porežemo poškodovane ali pregosto zrasle veje. Čeprav drobno, včasih skoraj skrito, pozimi zacvetijo: leska (Corylus avellana), leskovec (Corylopsis pauciflora), nepozebnik (Hamamelis sp.), zgodnji zimski cvet (Chimonanthus praecox), mahonija (Mahonia x media 'Winter Sun'), v tem članku opisani dišeča (Viburnum farreri) in bodnantska brogovita (Viburnum x bodnantense 'Dawn') ter še nekatere druge, ki jih bomo v naših člankih še predstavili.
Brogovito posadimo zgodaj jeseni
Grmiček dišeče brogovite, ki ga lahko kupimo v drevesnici s koreninsko grudo v loncu ali sami razmnožimo s potaknjenci, je na vrt najbolje posaditi že zgodaj jeseni. Raste počasi in z ustrezno nego v desetih letih in več doseže 2,5 metra v višino in širino. Potrebuje s humusom bogata tla in ne preveč sušno ali izpostavljeno lego.
Dobro uspeva na soncu in v svetli senci drugih listopadnih dreves in grmov. V ustreznih vremenskih razmerah (ne pretopla in ne prehladna zima) lahko Viburnum farreri cveti ves čas od novembra do marca. Rastlina, ki precej dobro uspeva tudi v mestnem okolju, je tako kot vse brogovite rahlo strupena, zato je v prehrani ne uporabljamo.
V družbi sorodnice bodnantske brogovite
Bodnantska brogovita ali Viburnum x bodnantense 'Dawn' (križanec, Viburnum farreri x V. grandiflorum, ki so ga v Angliji vzgojili leta 1933) ima še bolj privlačne lastnosti kot sorodnica dišeča brogovita. Cvetovi so močnejše rožnate barve, praviloma so tudi večji, barva lubja je temnejša in rahlo luskasta. Vonj bodnantske brogovite je za odtenek močnejši kot pri dišeči brogoviti. Če imate dovolj prostora, bosta obe vrsti rastlin skupaj tvorili najlepše ozadje za brsteče spomladanske čebulice, kot so tulipani in narcise. Vsekakor bosta Viburnum x bodnantense 'Dawn' in Viburnum farreri srečni sosedi, ki spadata na dobro vidno mesto na vrtu. Privoščite si tak pogled skozi okno dnevne sobe in svoj vrt občudujte tudi pozimi.
