V valovitem gričevnatem svetu, prepredenem z grapami in dolinami, v štirih strnjenih naseljih in v devetnajstih zaselkih živi približno pet tisoč prebivalcev. Naselja Spodnja Kungota, Zgornja Kungota (občinsko upravno središče), Svečina in Jurij ob Pesnici imajo status vaških skupnosti. Zanimiv je podatek, da nimajo enotnega občinskega praznika, tega praznujejo v več delih s tradicionalnimi prireditvami.
V občini, ki sicer spada med demografsko ogrožena območja, pa so zelo aktivna turistična in kulturna društva (v vseh štirih vaških skupnostih), ki skupaj vse leto organizirajo množico zanimivih prireditev; aprila imajo Jurjevanje v Juriju ob Pesnici, junija v Zgornji Kungoti organizirajo Praznik cvetja in peciva, v Spodnji Kungoti imajo festival Klopotec, septembra pa je v Svečini tradicionalni Kmečki praznik. V goricah, kjer na prisojnih pobočjih uspeva vinska trta, pomembna dejavnost pa je tudi sadjarstvo, vinogradniki in turistične kmetije obiskovalcem ponujajo odlično žlahtno kapljico in seveda domače dobrote. V razgibani in neokrnjeni naravi, prepredeni s številnimi pohodniškimi in kolesarskimi potmi, kjer potepanje ponuja čudovite razglede in kulturno-zgodovinska doživetja, živijo prijazni in gostoljubni ljudje.
Osem stoletij Svečine
Na sedežu občine v Zgornji Kungoti nas je Mojca Štrakl oskrbela s prospekti in z vsemi potrebnimi informacijami o zanimivostih in lepotah njihovih krajev. Pridružila se nam je še gospa Marija Radmilovič, upokojena učiteljica, sicer pobudnica za ustanovitev Turističnega društva Svečina (leta 1988), zaslužna je za ustanovitev Vinogradniškega muzeja Kebl, vsestransko je aktivna pri ohranjanju kulturne in zgodovinske dediščine teh krajev (letos je izdala tudi knjigo Stare svečinske hiše).
Iz Zgornje Kungote smo se zapeljali do pet kilometrov oddaljene Svečine, kraja s približno tisoč prebivalci. To je kraj z dolgo zgodovino, leta 2007 so praznovali 810 let od prve omembe. Vas je spomeniško zaščitena. V starem jedru stoji cerkev sv. Andreja iz 12. stoletja (obstajajo tudi domneve, da je stala že v 11. stoletju), ki velja za najpomembnejši kulturno-zgodovinski spomenik občine Kungota. Postavili so jo gospodje Cmureški, fevdalni lastniki tega ozemlja. Po turškem opustošenju leta 1532 so jo obnovili. Na cerkvenem zidu je spominska tabla Andreju Perlahu (1490–1551), matematiku, astronomu in zdravniku, štirikratnemu dekanu medicinske fakultete ter rektorju dunajske univerze. Svetinčani so zelo ponosni na znamenitega rojaka, ki je iz neznanih razlogov precej zamolčan in zapostavljen. Perlaha, ki ima spominsko tablo tudi na Štefanovi cerkvi na Dunaju, zaradi njegovega matematičnega in medicinskega znanja imenujejo tudi slovenski Evklid in Hipokrat.
Nedaleč od cerkve, na vzpetini na robu vasi, stoji svečinski grad. Prvotni je stal nekoliko višje na griču, leta 1532 so ga Turki požgali, v bližini pa so iz ruševin v začetku 17. stoletja postavili sedanji dvor. Lastniki so se pogosto menjavali, pred drugo svetovno vojno so se v njem šolali gospodinje in kmetovalci, po vojni je bila tam sadjarsko-vinogradniška šola. Nato je bil stavba nekaj let opuščena, zdaj pa je država grad prepisala na občino. Medtem ko čakajo na določitev namembnosti starega dvora, je Turistično društvo Svečina – da ne bi zidovi samevali – v njem uredilo stalno razstavo z naslovom Zakladi s podstrešja. Zanimiva in zajetna zbirka privablja ljubitelje starin, saj so na ogled staro pohištvo, porcelan, stekleni izdelki, tehnični predmeti, glasbeni inštrumenti, knjige … Pravi sprehod skozi čas. Na ogled je tudi zbirka Vinske kraljice, saj tod že od leta 1987 vsako leto okronajo svečinsko vinsko kraljico. Za ogled pokličite 041-589-722, Miro Hauptman.
Cesta postala znamenitost
Nato smo šli na potepanje po znamenitih Svečinskih goricah, kjer je doma odlično vino. Vinogradništvo je tod staro toliko kot poseljenost, vinarstvo in trgovina z vinom imata večstoletno tradicijo. K ohranjanju kakovosti in dobrega imena seveda največ prispevajo gostoljubni in skrbni domačini, tako vinarji kot sadjarji.
Šli smo po eni od vinskih poti, ki je del tako imenovanega Vinotoura, mednarodne poti nordijske hoje med vinogradi. Pot povezuje avstrijske in slovenske vinogradniške kmetije. Za zdaj so označene tri trase različnih dolžin. Potovali smo po Špičniku (tako se imenuje katastrska občina) mimo vinarstva Gaube in Šerbinek in tik ob avstrijski meji smo se ustavili pri turistični kmetiji Dreisiebner. Na robu griča blizu kmetije, od koder seže pogled po dolini, stoji spomenik sv. Juriju z letnico 1848. Postavili so ga v čast odpravi tlačanstva. Spomenik je mesto, kjer se ustavijo vsi obiskovalci, kajti le od tam se vidi znamenitost, ki ji rečejo Srce med vinogradi. Ko so namreč pred časom delali cesto, so nevede ustvarili znamenitost – cesto so v enem delu speljali v obliki srca. To je po naključju opazil neki fotograf, pritisnil na sprožilec in slika je zakrožila po spletu. Rodilo se je Srce v vinogradu, kar je tudi novo geslo Turističnega društva Svečina.
Mimo nekdanje obmejne karavle, rečejo ji špičenska karavla, nas je pot vodila proti vinogradniškemu muzeju na Keblu, ki stoji v katastrski občini Slatina. Stara viničarija, v kateri je muzej, stoji ob meji, upravlja pa jo TD Svečina. Značilna približno dvesto let stara viničarska hiša je bila že na robu propada, turistično društvo pa jo je – tudi to na pobudo gospe Radmilovič – od zasebnika prevzelo v najem in v njej preko javnih del ter s prostovoljnim delom in s pomočjo zavoda za kulturno dediščino uredilo vinogradniški muzej. Odprli so ga pred natanko desetimi leti. V viničariji so ohranjeni stara oprema in predmeti, kmečko orodje, preša itd. Za ogled je odprta ob nedeljah, prihod lahko najavite na številko 041-599-211 (Marija Radmilovič) ali na občini Kungota, 02/655-05-05.
Stolp na Plačkem vrhu
Spet smo bili deležni prekrasnega razgleda. V bližini se križata dve vinski poti, po katerih se sprehaja čedalje več pohodnikov. Vsako leto pripravijo od šest do osem organiziranih pohodov po poti Vinotour, ki se jih udeležujejo ljubitelji narave z obeh strani meje. Start je enkrat na avstrijski strani, drugič na naši. Mimogrede, samo na območju Svečinskih goric je osem turističnih kmetij, kjer je na voljo različna ponudba odlične hrane in pijače.
Vračali smo se mimo treh turističnih kmetij – Jarc, Gaube in Jamšek – in krožno pot sklenili v Svečini, kjer se je gospa Radmilovič poslovila.
Z Mojco Štrakl pa sva obiskala še eno dolino, skočila sva do Jurija ob Pesnici, kraja s približno 650 prebivalci, ki stoji kilometer od avstrijske meje. Tudi to je kraj častitljive starosti, saj naj bi cerkev sv. Jurija tam stala že v 11. stoletju. Vrnila sva se do Zgornje Kungote (tukajšnja cerkev sv. Kunigunde datira v 13. stoletje) in se zapeljala po dolini Plačkega potoka in navzgor do 511 metrov visokega Plačkega vrha, kjer so postavili 23 metrov visok razgledni stolp, opremljen s panoramskimi tablami z označenimi kraji in hribi, ki jih je od tam moč videti. Pogled sega do Prekmurja in daleč v Avstrijo ter do Donačke gore na meji s Hrvaško.
Vsekakor velja priporočilo, da si je za sprehajanje ali kolesarjenje po občini Kungota treba vzeti veliko več časa kot le nekaj uric.
Poizletniški namigi
Za dušo: priporočamo ogled vinogradniškega muzeja na Keblu, obvezno je treba na sprehod skozi čas v svečinski grad, zadnji vikend v septembru pa prav tako ne zamudite Kmečkega praznika v Svečini, kjer je zabave, športa in kulture za vse dovolj. V Zgornji Kungoti vsako soboto dopoldne odprejo Kmečko tržnico, kjer svoje pridelke in izdelke na ogled in v nakup postavijo kmetovalci, obrtniki in zadruge.
Za telo: pohodniške poti med vinogradi so različnih dolžin – 11, 22 in 24 kilometrov. Dolžino seveda lahko poljubno prilagajate, lahko pa se udeležite organiziranih pohodov. Veliko je poti po goricah, imajo tematske poti (Pot prijateljstva in kulture, gobarsko-kostanjevsko pot, obmejno panoramsko pot, kolesarske poti po kungoških vinorodnih gričih – teh je več, vse pa imajo izhodišče v Zgornji Kungoti. Informacije poiščite na sedežu občine (tel. 02/655-05-05), kjer dobite kolesarsko karto in seznam kontrolnih točk. Vse poti so označene z modrimi tablicami in številkami.
Za želodec: Gostilna Vračko v Juriju ob Pesnici ima več kot stoletno tradicijo. Ponujajo domačo hrano in hišne specialitete ter sezonske jedi. Imajo tudi ribe. Tradicionalni jedilnik popestrijo s tematskimi dnevi (martinovo, valentinovo, pepelnična sreda). O vinu ni treba izgubljati besed; ob dobri hrani postrežejo kakovostno kapljico, ki jo lahko pokusite v gostišču ali vzamete s seboj. Imajo tudi deset sodobno opremljenih dvoposteljnih sob. Telefon 02/656-43-11. Odprto imajo vse dni v tednu.
V Zgornji Kungoti pa je odlična gostilna oziroma Hiša Denk. Deluje že tri generacije, nedavno so odprli prenovljeno hišo in hitro so zasloveli po odlični pripravi hrane, za kar je zaslužen njihov kuhar. Eni pravijo, da je najboljši na Štajerskem. Hrana je raznovrstna, vino odlično. Odprto imajo vse dni v tednu, imajo tudi šest dvoposteljnih sob za goste. Priporočajo rezervacijo (tel. 02/656-35-51).
