Če zna april pregovorno zagosti z muhastim vremenom, je vsaj maj po navadi tisti, ki mu pritiče ime mesec cvetja. Pomlad se razbohoti v polnem zamahu in lepi topli dnevi kar kličejo na prosto, tako da marsikdo prosti čas nameni piknikom in izletom. Nadvse prijetno je, če lahko sončen dan preživimo na livadi, ob potoku, jezeru in na pikniku ter sproščeno uživamo v dobri družbi in občudujemo okolico. A takšni doživljaji niso vselej samo prijetni, ampak skrivajo tudi nevšečnosti in celo nevarnosti. Ne le za nas, ampak tudi za našega živalskega prijatelja, ki je z nami, po navadi je to pes.
Smeti
Če za trenutek odmislimo večno nevarne in nadležne klope, komarje, kače, mravlje in podobno, nesrečo velikokrat povzročimo prav ljudje. Če se v muhastem aprilu jezimo zaradi slabega vremena ter domislic naših kosmatincev (saj veste, skakanje po lužah in blatu, denimo), maj in preostali topli meseci prinašajo druge neprijetnosti. Spomladi se namreč poleg številnih del lotevamo tudi čiščenja stanovanj, shramb, kleti, podstrešij, garaž, delavnic in drugih prostorov ter dvorišč in vrtov. Zadnja leta so sicer na voljo vnaprej pripravljene možnosti zbiranja in odlaganja kosovnih odpadkov ter drugih stvari, ki jih odstranjujemo iz domov, a marsikdo navlako še vedno po domače odvrže kar v naravi, kar je seveda neodgovorno in nedopustno.
Trenutek nepazljivosti
Marsikomu, ki si je privoščil piknik, malico ali druženje s prijatelji, je težko prazne steklenice, plastenke, pločevinke in embalažo živil odnesti s seboj in odvreči v ustrezen zabojnik, in tako na prostem velikokrat videvamo najrazličnejše stvari, ki so lahko tudi nevarne. Le malce nepazljivosti je treba in ob razbitem steklu, ostankih embalaže in drugih rečeh se kar naenkrat poškodujemo tako mi kot naš pasji prijatelj. In če ne drugega, je lahko čisto preveč že navdušenje psa nad takšnimi odpadki, kar zagotovo ni higiensko, lahko je celo vzrok za želodčne težave. Zato previdnost in pozornost nikoli nista odveč, kosmatinec pa naj bo kljub prostemu gibanju vedno pod našim nadzorom. Konec aprila ali v začetku maja pristojne službe za preprečitev pojava in širjenja stekline nastavljajo tudi mesne vabe za lisice. Zato moramo biti zlasti v gozdu in na travnikih pozorni tudi na to, da jih ne zaužije naš kuža. Opozorimo še, da mu ne smemo dovoliti vznemirjanja ali preganjanja živali, bodisi divjih bodisi domačih (npr. na paši).
Poginule živali
Marsikatero neprijetno in zaudarjajoče presenečenje pa nam pripravi narava. Fiziološke potrebe in pogin so del življenja oziroma življenjskega ciklusa tudi prosto živečih živali. Žal pa je tako, da iztrebke, ostanke žabe, krta, ptice, miši in še katere druge živali veliko pred nami opazi naš kosmatinec. Morda se celo domisli, da bi jih vsaj malo prenašal naokrog ali celo pojedel. In najverjetneje bi zelo težko, če sploh, našli katerega, ki se ne bi z največjim veseljem po dolgem in počez povaljal v njih. Takšno, tudi še tako neželeno vedenje je del pasjega nagona, zato nikakor ne moremo pričakovati, da se mu bo odrekel kar sam od sebe, ampak mu moramo tovrstne domislice preprečiti.
Pospravimo
Če se že jezimo zaradi drugih, pa nečistoč in nevarnosti ne puščajmo še sami. Po pikniku, denimo, vestno pospravimo. Pribor, plastenke, pločevinke, steklenice, lesena nabodala za meso, papirnate ali plastične kozarce ter krožnike in ostanke hrane temeljito pospravimo in ne puščajmo v naravi. Zelo skrbno pogasimo tudi ogenj, da ne nastane požar. Prav tako pospravimo za svojim psom. Vsakdo zagotovo rad pride v urejeno okolje, in prav je, da takšno stanje pustimo tudi za seboj. Ne le za tiste, ki utegnejo priti za nami, ampak tudi zaradi njihovih ter prosto živečih živali.
Preglejte sebe in psa
Po vrnitvi s potepanja po gozdu, travniku in tudi po parku moramo zaradi morebitnih klopov skrbno pregledati ne samo sebe, ampak tudi svojega kosmatinca. Prav tako z dlake in tačk odstranimo ježke, pesek, zemljo, listje, travo in podobno, po potrebi pa ga še obrišemo z vlažno krpo ali okopamo. Če se že jezimo zaradi drugih, pa nečistoče in nevarnosti ne puščajmo še sami.
