Imate prazne gredice, s katerih ste že pobrali pridelek? Čas je za jesenske setve, pri tem pa, če je le mogoče, upoštevajmo kolobar. Špinača je ena tistih zelenjadnic, ki jih sejemo spomladi in jeseni, tako jo bomo pobirali skoraj vse leto. Za jesensko setev ji namenimo grede, na katerih so prej rasli korenček ali zeljnata zelenjava.
Jesensko setev špinače opravimo od sredine avgusta do oktobra, rastline, ki jih pustimo prezimiti, zgodaj spomladi odženejo nove liste.
Spomladansko setev začnemo, čim se sneg stopi, počakamo le toliko, da zemlja ni premokra za delo. Da bi imeli vselej mlado, svežo špinačo, sejemo na dva tedna. Poleti, v najhujši vročini, se z njo ne ukvarjamo, setev nadaljujemo v drugi polovici avgusta in vse do oktobra. Pozne setve pustimo prezimiti, na pomlad bodo odgnale nove, nadvse okusne liste. Špinačo praviloma sejemo, čeprav nekateri vzgajajo tudi sadike. Sejemo v brazde, ki naj bodo 20 cm vsaksebi, mlade rastline redčimo na pet do deset centimetrov, če so listi dovolj veliki, jih ne zavržemo, temveč porabimo v kuhinji.
Sproti režemo zunanje liste
Špinača ima to lastnost, da se sproti obrašča, torej lahko nenehno režemo zunanje liste, pa tudi če porežemo celo, se bo znova razrasla.
Preveč sonca ne mara, zato ji poiščimo bolj senčno lego, dobro bo rasla tudi v zavetju višjih rastlin, na primer pod visokim fižolom, tudi sicer sta dobra soseda. Razume se še s paradižnikom, krompirjem, zeljem, čebulo, baziliko in bobom, medtem ko naj rdeča pesa in blitva, s katerima je v sorodu, raje rasteta na drugih gredah.
Zemlja, kamor sejemo špinačo, naj bo pognojena s kompostom, hlevskim gnojem ali drugimi organskimi gnojili, ni treba, da točno pred sajenjem, lahko tudi prejšnjo sezono. Špinače nikoli ne gnojimo z dušičnimi gnojili.
V poletni vročini rada pobegne v cvet, zato jo sejemo spomladi in jeseni, ko tudi z zalivanjem ni treba pretiravati. Med sortami izbiramo norvak in matador. Za pomladne setve izberemo norvak, ki v vročini ne gre tako hitro v cvet, poleg tega pa slabo prezimi. Jeseni raje sejemo matador, ki slabo prenaša vročino, prezimi pa brez težav. Za povprečnega jedca naj bi posadili pet sadik.
Špinača ni preveč občutljiva rastlina, nekaj bolezni in škodljivcev, ki jo napadajo, pa se vendarle najde. Med boleznimi omenimo plesen in viroze, od škodljivcev pesno muho in miši, zaradi preveč pognojene zemlje pa se pojavijo tudi uši. Zemlja, v kateri raste špinača, naj bo redno rahljana in prepustna za vodo, sicer bodo listi zbolevali in rumeneli.
