UVODNIK

Spomini

Objavljeno 30. oktober 2014 11.27 | Posodobljeno 30. oktober 2014 11.23 | Piše: Sabina Obolnar

Na steni v svoji sobi imam grafiko z naslovom Nočna linija, ki mi jo je lani za srečo v novem letu (bilo je pravzaprav že letos sredi januarja) podarila Biljana.

Vedno me zanima, kako poimenuje svoja dela, in se moram kar hudo namučiti, da razvozlam njene skrivnostne črke. Poklonila mi jo je v spomin in uteho na M. Če bi jo poimenovala sama, bi ji rekla Milina, Milost. Ali Moja. Pomeni mi več kot veliko. Zatorej sva v sobi dve.

Jesen obožujem, to sem vam najbrž že povedala, mislim, da je res moj najljubši letni čas. Narava nam podarja svoje najbolj žlahtne darove, in ko opravi svoje, odide k zasluženemu počitku. Umirja se in zdi se, da se z njo tudi mi. A navkljub edinstvenemu naravnemu dogajanju so pred nami vse prej kot prijetni dnevi. Tukaj je dan spomina na pokojne. Čeprav je ta dan morda vsak, ampak prvi november je drugačen. Se zavem, da M. res ni več, ker je fizično ni ob meni. Morda bom še ugibala, kje je, ali je resnično ni... Ampak 1. november je tako žalostno dokončen.

In je tudi čas, ko lahko ozavestimo, kako dragoceno je življenje, ki ga imamo. Dr. Mojca Senčar nam vedno znova pove, da je vsak njen dan v življenju dar, velik dar. Nagovarja nas, naj razumemo to dragocenost in živimo s skrbjo in odgovornostjo do sebe in drugih. Naj živimo polno in se veselimo tega enkratnega življenja, naj se imamo radi in naj bomo spoštljivi in sočutni do drugih.

Priznajte, kolikokrat ste si že zabičale, da boste vsak dan naredile kaj dobrega zase. Kaj, kar bo samo za vas in po vaših željah, pa ne glede na to, v kakšnih okoliščinah živite. Kolikokrat ste si že rekle, da se boste izognile negativnim ljudem, ki vas samo izčrpavajo, ljudem, ki so prazni in po možnosti še lažnivi, patološkim egocentrikom in samoljubcem? Ja, vsi si to govorimo. Bomo, bomo, bomo. Ampak, naš čas teče, zdi se, da vsak dan hitreje. Čakanje na..., prosim, ne čakajmo več. Zato vas danes sprašujem, ali boste šle na sprehod v naravo, boste prebrale kakšno dobro knjigo, šle z najboljšo prijateljico na slastno torto? Kar koli. Boste gledale v miru najljubšo nadaljevanko? Počele kaj, kar vas močno veseli in sprošča? Kaj radostnega, kar vam bo pognalo kri po žilah in nadelo ljubko rdečico na vaš obraz? Boste počele kaj strastnega, kaj čudovitega, da boste začutile sebe, svojo moč in življenje v polnosti? Kaj, kar vas bo še polepšalo.

Drage ženske, če rade pozabljate nase in se v vrsti potreb in želja postavljate v partnerstvu ali družini na rep, si napišite listek in ga pritrdite na viden prostor: Danes grem v kino. Ali: Danes grem na masažo. Ali: Danes ne bom kuhala, kajti grem na Šmarno goro in bom jedla tam gori na vrhu s čudovitim razgledom na svet. Napišite si svoj najljubši utrinek in predvsem – upoštevajte se. Zadihajte in razprite svoja čudovita krila.

Včasih me je skrbelo, da mi bo kaj bistvenega odšlo iz spomina, detajli njenega obraza, kretnje, hoja, barva glasu, šepet... Besede se tišajo, s tem sem se komajda sprijaznila, dasiravno sem si jih vedno znova klicala v spomin: Kaj mi je že nazadnje povedala, kaj natančno je rekla? No, to še znam obnoviti.

A naposled sem si oddahnila: Vse bistveno njeno je v meni. Tega nikoli ne pozabiš in nikoli ne izgubiš. Srčika ne odide.

Nazadnje sem si oddahnila. 

Deli s prijatelji