Alvar Aalto (1898–1976), znan po funkcionalistični arhitekturi in posebnem oblikovalskem slogu, v katerem je kombiniral racionalno arhitekturo in organske oblike, se je zapisal v svetovno zgodovino tako s stavbami kot pohištvom. Verjel je, da mora biti dobro oblikovanje del vsakdanjega življenja, zato je ustvarjal tankočutne izdelke, ki so utelešali to idejo. Morda ga še največ ljudi pozna po kultni in brezčasni vazi Savoy iz leta 1936. Organske oblike iz narave je želel vnesti tudi v izdelke iz pihanega stekla, za katere so bile prej značilne geometrijske in simetrične oblike. Tako se je rodila znamenita valovita kolekcija vaz, ki jih v podjetju Iittala izdelujejo še danes. Z njo se je Aalto prijavil na tekmovanje, ki so ga v Iittali organizirali leta 1936. Odtlej so nastale številne interpretacije njegove ideje, najpogosteje menijo, da ponazarja jezera na Finskem z valovitim obrežjem. A Aalto, duhovit, kakor je bil, je najbrž želel komisijo zmesti z naslovom, s katerim se je prijavil na natečaj. Svojo kolekcijo je prijavil pod imenom Ženske zimske usnjene hlače. Ali je bil to resnični navdih ali zgolj igra besed, ne ve nihče. Dejstvo pa je, da je kolekcija postala ikona finskega oblikovanja.
Mejniki v oblikovanju pohištva
Tudi stol Paimio, ki je nastal v letih 1931 in 1932, in stol 60, iz istega obdobja, sta bila mejnika v razvoju oblikovanja pohištva. Z oblikovanjem pohištva, ki ga je imel za bistveno prvino arhitekturne celote, se je začel ukvarjati že kot mlad arhitekt v dvajsetih letih prejšnjega stoletja. Večino kosov, ki so pozneje šli v serijsko proizvodnjo, je sprva oblikoval za specifične projekte. Že omenjeni stol Paimio z zaprtim okvirjem je nastal za stavbo sanatorija v Paimiu, to je bila prva zgradba, ki jo je zasnoval in v celoti opremil s pohištvom po lastnih zamislih.
Leta 1935 je skupaj z družino Gullichsen ustanovil družbo Artek za oblikovanje in proizvodnjo pohištva, ki naj bi nadzorovalo proizvodnjo. To podjetje še dandanes izdeluje njegovo pohištvo. Iz njegovega temeljnega načela, spodbujati sodoben življenjski slog v kombinaciji s tehnologijo in umetnostjo, je izhajal tudi njegov pristop k oblikovanju pohištva. Zanj je vedno uporabljal les. Prisegal je na finski brezov les, ki ga je bilo v izobilju in ni nikoli veljal za prestižnega. Uporaba ukrivljenega lesa je bila novost in vodilo pri oblikovanju njegovega pohištva. Po zgodnejši zasnovi noge v obliki črke L je pozneje razvil dve različici: nogo v obliki črke Y, ki se je cepila v dve smeri, in pahljačasto nogo v obliki črke X. Nastali so številni stoli, mize, zofe, knjižne police, ki so še vedno del Aaltove kolekcije iz ponudbe podjetja Artek, hkrati pa originalno pohištvo iz tistih časov dosega visoko ceno v različnih antikvariatih.
- CELOTEN ČLANEK SI LAHKO PREBERETE V SVEŽI ŠTEVILKI REVIJE DELO IN DOM PLUS, KI VAS ŽE ČAKA V VAŠI NAJBLIŽJI TRAFIKI.