Ko sem v prejšnji kolumni, malo humorno seveda, pisal o diktaturi debeluhov, sem vedel, da je tema občutljiva. Ljudje so v resnici pod nevzdržnim stresom, zaradi službe se nezdravo prehranjujejo, imajo prirojeno težke kosti, vse več je tudi takih s prirojenimi težavami s ščitnico in zato se nenadzorovano redijo. Jaz idiot pa pišem o malomarnosti in odvisnosti ter si debele, se opravičujem, močnejše ljudi dovolim enačiti s tistimi z neurejenimi zobmi, nohti in celo s tistimi, ki cele noči preživijo v igralnicah.
Niti to, da sem eksplicitno zapisal, da sicer nimam nič proti debeluhom, in celo omenil, da super prijateljujem z mnogimi, ni pomagalo. V mailih so me raztrgali. Požreti sem moral od tega, da sem navaden fašist, šovinist, do tega, da sem perfekcionistični latentni gej.
Kakor koli, nobeno pismo me ni prepričalo, da debelosti še naprej ne bi uvrščal med malomarnosti, razvade in odvisnosti. In vse, kar sem rekel, je bilo, da ljudi s temi lastnostmi ne bi zaposlil. Pa saj jih vsi drugi, v čem je problem?
Drži pa, da me je nekaj mailov vseeno spomnilo na to, da sem na en vidik zgodbe pa res pozabil. Nekaj mailov precej konkretnih dam, pri katerih me ducat ali še več dodatnih kilogramov očitno ni zmotilo, ko se je bilo treba, hmmm, no, saj veste, malo prestrašiti.
Mogoče bi se debeluškam manj zameril, če torej zadnjič ne bi pozabil napisati še seksualnega aspekta debelosti, in mislim, da nisem edini moški, ki imam, vsaj občasno, malo fetiša na zelo obilne dame. Včasih je bila obilnost pri ženskah znak plodnosti in zdravja, vsaj v družbah, kjer hrana ni bila problem. Tudi v baroku se niso branili močnejših stegen, bokov in zadnjic, pravzaprav so ti atributi veljali za vrhunec erotične estetike. Naše novodobne manekenke bi v tistih časih lahko cele dneve le s sirkovo krtačo ribale tla in zaman upale, da bo od zadaj pristopil kdo, ki bo dvignil krilo s koščene riti, kaj šele, da bi to potem želel ponoviti. Torej nekaj genetskega opravičila lahko ponudim, drži pa, da nam je moškim modna industrija, ki pa jo dejansko vodijo geji, in to tisti nič latentni, tako oprala možgane, da se nam že vsaka, ki ni zadaj ploh, spredaj dila, s strani pa prekla, zdi obilna.
Naj se vrnem k prejšnji misli. Glede na dokaj pogost fetiš moških – kavsanje debelušk – boste med njimi težko našli katero, ki bo seksualno podhranjena ali zavrta. Še tiste, ki prisegajo le na ljubezenski seks, za katerega vemo, da je redek kot pošteni politiki, se rade švercajo na mnogo ponudbah, ki so jih deležne. Pravzaprav boste lažje našli seksualno zafrustrirano in popolnoma nepotešeno zagrizeno suhico kot pa prikupno debeluško. Težava je, da moški ne bi seksali s suhimi ženskami, živeli pa bi z njimi vseeno raje. OK, vsaj s takimi nekje na meji. Tudi to pa so ženske ugotovile že davno, zato se večina med njimi zredi v poznejši fazi zveze, ko ima tip že dva otroka, po možnosti živi v njeni hiši in dela pri njenem očetu. Krivi so pa otroci, kdo drug. Nosečnost te pač zredi do nezavesti.
Še dobro, da je moja očitno iz vesolja in je iz porodnišnice prišla kilo lažja, kot je bila pred zanositvijo. Mogoče pa zato, ker živiva v moji hiši in ne delam pri njenem očetu. Jebemti, nikoli ne veš...
