Če smo nepazljivi in smo takrat, ko je sonce najmočnejše, preveč na prostem, si lahko nakopljemo sončarico. Pojavi se, če predvsem glavo in tilnik dlje izpostavljamo zelo močnemu soncu, pravijo zdravniki. Znaki vročinske kapi, kot tudi pravimo sončarici, so glavobol, omotica, vrtoglavica, vroča, pordela, suha koža, pospešen srčni utrip in dihanje, zvišana telesna temperatura, tudi bruhanje in zmedenost.
Telesna temperatura lahko naraste celo do 40 stopinj Celzija, v hudih primerih lahko prizadeti omedli. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje svetujejo, da ga čim prej prenesemo v senčen, hladen prostor in hladimo s hladnimi obkladki. Če je pri zavesti, naj pije hladne pijače, kot sta nesladkana limonada in čaj. Če se mu v kratkem času stanje ne izboljša, temveč celo slabša, nujno poiščemo zdravniško pomoč.
Podobno velja pri toplotnem udaru, ki je poleti še posebno nevaren za kronične bolnike, starejše in otroke, pravijo na NIJZ. »Prizadetega je treba čim prej ohladiti in zagotoviti nadomeščanje izgubljene tekočine. Bolnik naj leži ali vsaj počiva z dvignjenimi nogami ter pije velike količine rahlo soljene vode v majhnih požirkih.« Toplotni udar nastane v vročem in vlažnem okolju, ko v visoki vlažnosti zraka in velikem telesnem naporu regulacijski mehanizem za odvajanje odvečne toplote ne zadostuje. Zaradi daljšega znojenja je izguba vode in soli sorazmerno velika. Znaki so vrtoglavica, krči, lahko izguba zavesti, bleda in vlažna koža, hiter in močan srčni utrip ter neznatno povišana temperatura.
