Zima nas je malo pred novim letom končno razveselila s prvo pošiljko snega in precejšnjim mrazom. V toplih, zelenih dneh pred božičem je moja osemdesetletna soseda govorila: »To ni v redu, toplo vreme brez snega bomo drago plačali. Zemlja ne bo mogla počivati pa tudi ves mrčes bo dočakal pomlad.«
Vemo, da se v modrostih starejših praviloma skriva resnica, zato poglejmo, zakaj je v resnici dobro, da v pravem času pritisne mraz in polja ter vrtove pobeli sneg.
Živahno tudi med počitkom
Izraz, da zemlja pozimi počiva ali miruje, morda celo ni najprimernejši. Dejstvo je namreč, da se v njej vseskozi, čeprav se na zunaj to ne vidi, dogajajo živahni procesi. Seveda v primeru, da je prst živa, to je polna mikroorganizmov, ki skrbijo za to, da se organska masa pretvarja v hrano za rastline.
Mikroorganizmi, to so bakterije in glive, pa tudi drugi koristni prebivalci vrta, na primer deževniki, so za zdravo prst ključnega pomena, saj jo s svojim delovanjem ohranjajo rodovitno in zračno. Rastline, ki jih na vrtu gojimo čez leto, porabljajo hranila, zato je njena obnova nujna, če želimo tudi v prihodnjih letih uspešno vrtnariti. Ako zagotovimo dobre razmere za mikroorganizme, se bo zemlja obnavljala tako rekoč sama, brez dodajanja umetnih ali organskih gnojil. Spreminjati moramo le lokacijo posevkov s kolobarjem in paziti, da s kakimi kemičnimi neumnostmi ne škodimo življenju v tleh.
Vrtnarjev beli prijatelj
Pri naravnih procesih obnavljanja rodovitnosti pomembno vlogo prevzema vreme, konkretno sneg. Ko se temperature pozimi znižajo, se vsi procesi v zemlji začnejo ustavljati. »Mikroorganizmi so polno aktivni do temperature 8 °C, potem začne njihova aktivnost upadati, dokler se pri –21 °C povsem ne ustavi. Brez ustrezne izolacije, najboljša naravna je ravno sneg, se temperatura zemlje zniža prej in do nižjih temperatur, zato se tudi aktivnost mikroorganizmov hitreje upočasnjuje ali celo povsem ustavi,« pojasni Tomislav Gjerkeš, diplomirani permakulturnik iz Ljutomera, ki se z ustvarjanjem ekosistema poglobljeno ukvarja že vrsto let.
Poleg tega ima planet Zemlja svoje sevanje, ki greje od znotraj navzven. To toploto snežna odeja ustavi in s tem dodatno prispeva k ustvarjanju ugodne mikroklime za življenje v tleh.
Majhno nihanje temperature zagotavlja ugodne razmere za delovanje mikroorganizmov, to pa pomeni, da so bolj učinkoviti, saj ne izgubljajo toliko energije in časa za prilagajanje vedno novim razmeram.
Sneg poleg temperature zagotavlja primerno vlago, ki je za življenje v prsti odločilnega pomena. Proti koncu zime, februarja in marca, ko se narava začne počasi prebujati in potrebuje hrano in vlago za novo rast, je sneg še posebno blagodejen, saj je zaradi višjih temperatur življenje v zemlji bolj aktivno. Zato rek, da je sneg gnoj za siromake, še kako dobro drži.
Pomagajmo zemlji, da se bo sama obnovila
Najslabše je torej, da zemlja zimo pričaka povsem gola. Še vedno lahko vidimo precej vrtov, na katerih so grede prekopane in prazne.
Ko voda v zemlji zamrzne, se razširi, s tem pa prst diha in se razrahlja. To je sicer dobro, vendar zmrzal po drugi strani tudi v globljih plasteh zavira koristno delovanje mikroorganizmov.
S tem, ko plasti obračamo, premešamo različne plasti mikroorganizmov in posledično osiromašimo dogajanje v zemlji. Če je treba, zemljo raje rahljajmo s prekopnimi vilami, brez obračanja.
Ne glede na pričakovan sneg je torej pred zimo po gredah koristno potresti zastirko ali posejati rastline za zeleno gnojenje.
»V tem primeru bodo imeli mikroorganizmi vso zimo na razpolago tudi organsko maso za predelavo v hranilne snovi. Če bo po zastirki padel še sneg, bodo razmere za nemoteno delovanje mikroskopsko majhnih, a za življenje v zemlji nadvse pomembnih organizmov še boljše,« pravi Gjerkeš in doda, da bomo s takšno obdelavo tal imeli manj težaškega dela, v nekaj letih pa tudi dodatno gnojenje ne bo več potrebno, saj bo zemlja dobesedno hranila samo sebe.
Le potrebe življenja v njej moramo poznati – prisotnost organske snovi, vlaga in zrak. Potem bodo v zdravi in hranljivi prsti rasle odporne rastline. Podobno kot sta zdravje in počutje človeka zelo povezani s kakovostjo in količino zaužite hrane.
