Slovenski hostli najboljši na svetu!

»Slovenija ne more tekmovati niti v masovnosti niti z nizkimi cenami, ampak zgolj s kakovostjo in pestrostjo ponudbe, kar v Popotniškem združenju Slovenije z doseženim uspehom več kot odlično dokazujemo,« dodaja Jurišič.

Prav zaradi odgovornosti, ki jo imajo, se še bolj trudijo, da bi hostle približali ne samo mladim popotnikom, ampak tudi skupinam in mladim družinam, saj hostli že dolgo niso več to, kar so bili pred nekaj desetletji. »Danes ponujajo cenovno ugodnejše namestitve v skupinskih sobah, praviloma s štirimi do šestimi posteljami,« še pove predsednik Popotniškega združenja Slovenije. »Poleg skupnih ležišč je vedno več poudarka na manjših sobah z lastnimi sanitarijami za dve do tri osebe. Tako imajo določeni hostli sobe, ki izpolnjujejo standarde hotelov z dvema zvezdicama ali celo s tremi.«

Po izkušnjah povpraševanje po tovrstnih namestitvah narašča. »Žal se srečujemo z vedno več nelojalne in celo nelegalne konkurence, ki oddajajo sobe ali postelje na spletnih portalih, zaradi ohlapne zakonodaje pa jim inšpekcijske službe stežka stopijo na prste,« opozarja Jurišič. »Tako se soočamo s fenomenom, da morajo legalni hostli, ki plačujejo davke, prispevke in turistično takso, spuščati cene, da lahko tekmujejo s tistimi, ki ne plačujejo nikakršnih dajatev.«

Prav takšni ceneni objekti brez vsebine so velika nevarnost za slovenski turizem. »Gost, ki v središču Ljubljane prenočuje za sedem ali osem evrov v sobi s še desetimi gosti, zagotovo ne bo porabil kaj dosti v restavracijah, muzejih ali za spominke,« meni naš sogovornik. »Če ne zajezimo poplave nekakovostnih in cenenih namestitev, lahko Slovenija kmalu postane znana kot cenena destinacija, kar bo imelo dolgoročne posledice.«

Vse to vpliva na manjšo zasedenost, kot bi jo lahko imeli. V Ljubljani so sicer hostli nekoliko bolje zasedeni kot drugje po Sloveniji, kjer se z zasedenostjo, ki je lahko tudi pod 30 odstotki, stežka preživljajo zgolj z dejavnostjo hostla. »Seveda se tega tudi sami zavedamo in zato imamo v Sloveniji kar več hostlov, ki delujejo v kombinaciji z mladinskim centrom, dijaškim domom ali pa delijo recepcijo s hotelskim delom objekta,« sklene Igor Jurišič.

Tipična istrska mestna hiša

Kako pa je z youth hostli ali mladinskimi hoteli v praksi? Izbrali smo nekaj najbolj značilnih. Ob obali, točneje v Izoli, deluje hostel Alieti, ki je v starem mestnem jedru. »Nastal je iz tipične istrske mestne hiše,« pravi solastnica Majda Skočaj. »Ponuja 25 ležišč v petih skupnih sobah. Zasedenost se med letom spreminja glede na sezono, kar je značilno za obmorske kraje. Kljub nižji zasedenosti v zimskih mesecih je naš hostel odprt in obiskan vse leto.«

Poleg mladih se za namestitev pri njih pogosto odločajo tudi starejši gostje, ki tak tip namestitve poznajo, najpomembnejša pa je cena. »Vsi cenijo čistočo, lepo urejene prostore, ekskluzivno lokacijo v središču mesta in seveda domačnost gostiteljev. Gostje nam povedo, da s kakovostjo storitev presegamo standarde ponudbe youth hostlov v drugih državah,« še pove Skočajeva. O uspehu Slovenije dodaja: »Ponosni smo na prvo mesto, ki so nam ga dodelili gostje, ki so pri nas prenočevali. Slovenija je za vsakogar, ki pride prvič k nam, prijetno presenečenje in zato odlična destinacija.«

Podobno je v Kopru, kjer imajo hostel Histria. Tudi ta je, enako kot v Izoli, v stari istrski hiši v starem mestnem jedru. Imajo štiri večposteljne sobe, v vsakem nadstropju je še kopalnica s prho. V pritličju je manjši skupni prostor. Največ obiska je v poletni sezoni, spomladi in jeseni pa gostijo različne skupine. Pravijo, da Koper v zimskih mesecih ni preveč zanimiv, zato je letna zasedenost nekaj pod 40 odstotki. Opozarjajo, da so največji problem za turiste javni prevozi, saj so povezave z Ljubljano pa tudi s sosednjimi državami zelo slabe.

Na vprašanje o odnosu mladi in turizem odgovarjajo, da je mladinski turizem v svetu veliko bolj razvit. »Pri nas si še vedno ne upamo vzeti nahrbtnika ter za kak mesec zapustiti dom in se odpraviti v svet. Slovenska mladina rada pride na morje, v slovensko Istro, kam dlje pa rajši ne,« so nam povedali v Kopru. »Premalo tudi vedo, kaj pomeni beseda hostel in kaj pomeni deliti sobo z drugim, s tujcem. Popotniki, ki se oglasijo pri nas, najrajši izberejo skupne sobe, da lahko spoznajo nove ljudi in delijo izkušnje z drugimi ter mogoče skupaj nadaljujejo popotovanje. Slovenski gostje največ povprašujejo po dvoposteljnih sobah.«

Nagrajeni Proteus

Tudi v Kopru so se razveselili uspeha slovenskih hostlov. »Vsi hostli v Popotniškem združenju se zavedamo, da imamo sodelavci na recepcijah prvi stik z gosti in smo odgovorni za to, kakšen spomin jim bo ostal o naši državi, ko jo bodo zapustili. Zato stremimo k temu, da se vsak počuti najbolje pri nas, in poskušamo zadovoljiti vse potrebe. Največ pa pomenijo čistoča in podajanje informacij, ki jih tujec potrebuje, in seveda domačnost našega okolja,« so še sporočili iz hostla Histria Koper.

Youth Hostel Proteus Postojna je v prvem nadstropju dijaškega doma Srednje gozdarske in lesarske šole Postojna. »Dober kilometer je oddaljen od Postojnske jame, ki je, seveda, najpogostejši razlog, da turisti obiščejo Postojno,« nam razloži Cvetka Kernel iz Proteusa. »Naš youth hostel je bil v zadnjih letih prenovljen in leta 2013 nagrajen s prestižno nagrado interier leta 2013, z nagrado oblikovalcev in arhitektov Slovenije, ki vsako leto izberejo le en prostor in mu namenijo to nagrado.«

Kot pravi Kernelova, je YH Proteus Postojna vredno obiskati že zaradi nagrajenega dizajna, ki je všeč tistim, ki imajo radi svetle in zračne ter funkcionalne prostore, za tiste, ki imajo radi barve in udobje. YH Proteus ima do največ štiriposteljne sobe, gostje pa imajo veliko skupnih prostorov za druženje in servisne storitve,« dodaja. »V poletnih mesecih je dobro zaseden, med oktobrom in aprilom pa je zasedenost šibka.« Na vprašanje, kakšen je danes odnos mladi in turizem, Cvetka Kernel odgovarja: »Mladi z veseljem hodijo okoli, dokler ni predrago. Središče hostlovskega življenja so skupni prostori, kjer se odvija družabno življenje ter izmenjava mnenj in potovalnih izkušenj.«

Uspeh komentira: »Slovenci smo lahko ponosni: ne samo da sledimo svetovnim smernicam, temveč jih tudi ustvarjamo.«