Sladkorna bolezen je metabolno obolenje, ki nastane zaradi zmanjšanega izločanja hormona inzulina ali njegovega neučinkovitega delovanja oziroma rezistence proti inzulinu. Naloga hormona inzulina je kopičenje glukoze v telesnih celicah. Sladkor glukoza je vir energije in omogoča normalno delovanje telesnih celic. Ob pomanjkanju inzulina ali rezistence telo ne more kopičiti glukoze v celicah, zaradi česar se pojavi pomanjkanje energije. Glukoza ostaja v prevelikih količinah v krvi, kjer se ne more izkoristiti. Celice poskušajo dobiti energijo iz drugih virov, zato se poveča metabolizem beljakovin, ogljikovih hidratov in maščob. Zelo nevarna je razgradnja maščob, ki vodi v nastanek ketonov, ki pa so za telo zelo nevarni in vodijo v pogin živali v zelo kratkem času.
Psi
Pri psih se največkrat srečujemo z diabetesom tipa 1, kar pomeni pomanjkanje inzulina zaradi avtoimunega uničenja celic trebušne slinavke, ki niso več sposobne proizvajati inzulina. Sladkorno bolezen po navadi opazimo pri starejših psih, določene pasme so genetsko bolj dovzetne, npr. samojed, pudelj, miniaturni šnavcer, španjeli, zahodnovišavski beli terier. Sladkorna bolezen je lahko posledica drugih nezdravljenih bolezni, kot so povečano delovanje nadledvične žleze oziroma cushingov sindrom in vnetje trebušne slinavke.
Mačke
Pri mačkah govorimo o diabetesu tipa 2, ki je pogostejši tudi pri ljudeh. Zbolevajo mačke, ki so predebele in premalo fizično aktivne. Inzulin se izloča, vendar so celice proti njemu rezistentne. Posledica njegovega nedelovanja sta povečan sladkor v krvi in nezmožnost izkoriščanja vira energije. Bolezen se lahko pojavi pri vseh starostih in pasmah, čeprav naj bi bila pogostejša pri kastriranih samcih in burmanskih mačkah. Tudi pri njih lahko vnetje trebušne slinavke vodi v pojav diabetesa.
Klinični znaki
Pri obeh živalskih vrstah so podobni. Lastniki opazijo povečano pitje, uriniranje, velik apetit in izgubo telesne teže. Pred kakšnim mesecem je prišla gospa s svojo psičko in povedala: »Moja Biba ima zagotovo sladkorno. Zadnje čase ponoči ne zadrži urina, in če stopim na zasušeno lužico, se nanjo skoraj zalimam.« Občasno se nam zgodi, da ljudje opažajo klinične znake, vendar pridejo šele, ko se živali začnejo počutiti slabše, bruhajo, so apatične, nekatere pa ne morejo niti vstati. Takrat večinoma ugotovimo pojav ketonov v urinu, stanje imenujemo diabetična ketoacidoza.
Zdravljenje
Normalna vsebnost sladkorja v krvi je pri psih, mačkah in ljudeh zelo podobna. Za potrditev sladkorne bolezni moramo imeti izvide s povišano vsebnostjo glukoze v krvi, prisotnostjo glukoze v urinu in povišanim fruktozaminom. Pri mačkah se ob stresu vrednosti glukoze v krvi lahko povišajo, kar pa ne pomeni nujno sladkorne bolezni. Po potrditvi diagnoze žival začnemo zdraviti z injekcijami inzulina, ki jih lastnik aplicira dvakrat na dan. Večina lastnikov je na začetku nekoliko prestrašenih, na koncu pa se vsi odlično privadijo. Hkrati sta pomembni sprememba prehrane in povečana fizična aktivnost. Pri mačkah, ki so značajsko nekoliko bolj zahtevne, morajo lastniki imeti več potrpljenja, da se na zdravljenje privadijo. Sladkorno bolezen večinoma zdravimo učinkovito, zato zdravljenje svetujem vsakemu lastniku.
Prepoznavanje Znaki sladkorne bolezni pri psih in mačkah so povečano pitje, uriniranje, velik apetit in izguba telesne teže. »Moja Pika poje ogromno hrane in je vsak dan bolj suha,« je ena od pogostejših fraz, ki jih slišimo na veterini. Sladkorno bolezen lahko zdravimo zelo dobro, zato lastnikom kljub strahu pred zbadanjem svoje živali absolutno svetujem zdravljenje. |
*Anja Paternost je dr. vet. med. iz Veterinarske ambulante JANG, Novo mesto, tel.: 07/3341-080, www.jangvet.si
