Korenje je stalnica slovenskih vrtov, kljub temu pa vrtnarjem pogosto povzroča nemalo preglavic.
Začne se z izborom gredice, na katero ga bomo sejali. Ne mara hlevskega gnoja, v taki zemlji se koreni slabše razvijejo in so brez prave barve in okusa. Zato pazimo na kolobar, spomladi sejemo za paradižnikom, papriko in kumarami ter kapusnicami.
Za pozno, to je junijsko ali julijsko setev, izberemo grede, s katerih smo pobrali grah, špinačo in solato. Lahko pa ga sejemo med čebulo in česen.
Pozna setev daje slabši pridelek
Korenje lahko sejemo večkrat, celo štirikrat ali petkrat v sezoni, če so razmere ugodne. Zlasti pri poznih setvah je pomembno, da zagotovimo dovolj vode, saj v suši setev ne bo uspešna.
Tudi sicer seme kali zelo počasi, celo tri do štiri tedne, na uporabne hrustljave plodove pa bomo čakali od dobrih dveh pa do skoraj petih mesecev, odvisno od sorte. Zelo rane razvijejo koren v 70 do 90 dneh, srednje rane v 110 do 120 dneh, pozne pa v 130 do 150 dneh.
Zato za pozno setev izberemo rane sorte. Pri nas sta najbolj znani in pogosti zgodnja nantes in pozna flaker, za skladiščenje pa je primerna srednje pozna sorta brunsviška.
Redčimo na dva centimetra
Izkušeni vrtnarji priporočajo, da skupaj s korenjem posejemo redkvico ali solato, saj bomo tako lažje obdelovali zemljo med rastočim korenjem.
Mlade rastline korenja redčimo na dva centimetra, to je pomembno zlasti pri poznih setvah, ko so razmere za rast že slabše. Pri pozni setvi vržemo tudi nekoliko več semena kot pri zgodnji, medvrstna razdalja naj bo dobrih dvajset centimetrov.
Vedeti moramo, da bo pridelek poznejših setev slabši od zgodnjih, slabše pa tudi prezimi v kleti. Lahko pa ga spravimo v zasipnico ali celo pustimo na vrtu. V tem primeru ga pred snegom pokrijemo s slamo ali folijo, spomladi pa izkopljemo, preden začne na novo odganjati.
Kljub temu ga je vredno sejati tudi julija, zlasti če imamo na voljo dovolj prostora.
Nadležna muha
Druga večja težava, s katero se spopadamo pri gojenju priljubljene vrtnine, je trdovratna korenjeva muha, ki leti in odlaga jajčeca maja in junija. Torej je dobra plat pozne setve, da muho enostavno preskoči.
Med drugimi škodljivci in boleznimi, ki napadajo korenje, omenimo še strune, koreninske uši ter listno pegavost in korenjevo gnilobo. Prizadete korene je najbolje odstraniti, da ne okužijo drugih.