LJUBLJENČKI

Skrb za pse pozimi

Objavljeno 27. januar 2015 12.30 | Posodobljeno 27. januar 2015 12.30 | Piše: Roman Turnšek

Ni malo lastnikov, ki s svojim kosmatincem uživajo v zimski idili, a poskrbeti morajo tudi za njegovo zaščito in dobro počutje.

Na prostem živeči psi morajo imeti izolirano in suho bivališče.

Sončen dan naravnost vabi na sprehode in izlete, a čarobni beli svet skriva tudi nevšečnosti, ki pa se jim večinoma ni težko izogniti. Kratkodlakim in hišnim psom bo v zimskih dneh koristilo pasje oblačilo. Psa zavaruje, lastniku pa olajša nego in čiščenje. Nič manj pomembna ni zaščita šap (na primer z mazilom). Na dlako nog in v blazinice se radi zataknejo sneg, led, kamenčki, umazanija in predvsem sol, ki jo posipajo proti zmrzali, vse to pa je neprijetno in škodljivo. Ob prihodu domov nikakor ne pozabimo temeljito očistiti, najbolje sprati, kosmatinčevih nog.

Ne glede na to, ali je kuža hišni ali zunanji, mu pozimi prija topla hrana. Pred izletom ali daljšim sprehodom mu damo zmanjšan obrok, najpozneje uro ali uro in pol prej. Običajnega raje ponudimo ob vrnitvi. Pri psih, ki živijo zunaj, moramo poskrbeti tudi, da ne zmrzne njihova voda, saj jo morajo imeti vedno na voljo.

Nevarnost podhladitve

Na sprehodih je treba imeti psa na povodcu in preprečiti, da bi šel na ledeno površino ali celo v vodo in podobno. Brez skrbi pa mu lahko dovolite, da se povalja po čistem in suhem snegu (že zaradi mehkejše dlake in lažjega čiščenja kožuha); številni to naravnost obožujejo. Nič hudega, če bo polizal sneg ali ga pogoltnil, seveda le čistega in malo, nikakor pa mu ne dovolimo pitja iz umazanih luž.

Prav tako je pomembno paziti, da se ne podhladi. Tekanje namreč poviša telesno temperaturo, vendar samo začasno. Pes se kljub temu poti in z izločanjem mokrote iz telesa izgublja tudi temperaturo. Pri tem hitro nastane prehlad, zaradi predolgega časa na nizkih temperaturah pa lahko dobi tudi ozebline. Te so še posebno nevarne, ker se običajno skrivajo pod dlako. 

Pasja uta

Naš najboljši prijatelj, ki biva na prostem, naj ima ustrezno izolirano in za vlago, veter, sneg ter druge vremenske nevšečnosti neprepustno uto. V notranjost mu namestimo dovolj sena, ki je poleg drugih pozitivnih lastnosti praktično tudi za čiščenje. Čez vhod damo odejo, rjuho ali podobno ustrezno pregrinjalo, ki ga bo dodatno varovalo, obenem pa mu bo omogočalo neovirano vstopanje ter izstopanje. Prav tako bo vesel od tal dvignjene lesene palete, na katero se bo lahko zleknil v sončnih zimskih dneh. 

Deli s prijatelji