OSLIČJI SIR

Skoraj tisočaka za kilogram osličjega sira

Objavljeno 19. januar 2017 17.15 | Posodobljeno 19. januar 2017 17.15 | Piše: Baribal

Osličji sir oziroma sir iz mleka oslice je najdražji na svetu, pridelajo in proizvajajo ga le na kmetiji Slobodana Simića v Srbiji. Je zdravilen, saj naj bi pregnal astmo in bronhitis.

Ste samozaposleni? So vas v banki opozorili, da lahko odprete namesto poslovnega kar navaden TRR?

Osličji sir, tako pravijo strokovnjaki, ima veliko hranilnih in zdravilnih snovi, zato ugodno vpliva na počutje ljudi.

Povpraševanje se povečuje iz leta v leto, kupujejo ga tisti, ki so alergični na kravje mleko, so zapisali v britanskem časopisu The Independent. A nakup osličjega sira ni tako preprost, zlasti zaradi cene. Ko jo vidimo, nam lahko spodnese tla pod nogami. Kilogram osličjega sira stane nič manj kot 950 evrov.

Začel je z 12 osli, danes jih ima 300

Srbski kmet Slobodan Simić je edini na svetu, ki obvlada postopek za proizvodnjo osličjega sira. Na svoji kmetiji v Zasavici, 56 km zahodno od Beograda, prestolnice Srbije, redi osle in prideluje sir.

Simić je idejo dobil pred 16 leti, ko je kupil 12 oslov. Zdaj njegova čreda šteje 300 živali.

Eden od razlogov, zakaj je osličji sir tako nesramno drag, je količina mleka, ki jo potrebujemo za kilogram sira. Kot nam je povedala sirarka Irena Orešnik, je količina mleka za kilogram sira seveda odvisna od tipa sira in sezone v laktaciji. »A če vzamemo za merilo poltrdi sir, bi bilo razmerje za kilogram kozjega sira 12 litrov kozjega mleka, za kravjega od 9 do 10 litrov, za kilogram ovčjega pa od 5 do 7 litrov ovčjega mleka.«

No, za kilogram osličjega sira mora Simić namolsti kar 25 litrov osličjega mleka. Povrhu vsega moramo vedeti, da oslice proizvedejo skoraj dvakrat manj mleka kot, denimo, krave ali ovce (glede na velikost živali in količino krme). Na Simićevi farmi oslice ročno pomolzejo trikrat na dan.

Osličje mleko ima premalo kazeina, da bi se lepo sesirilo kot mleko drugih živali, zato izdelava osličjega sira ostaja skrivnost.

Kot španski machego

Naslednji problem je, da je treba za proizvodnjo osličjega sira zares veliko znanja in izkušenj. Med drugim nima dovolj kazeina, ki je potreben, da se mleko sesiri. Kako Simić rešuje ta problem, je skrbno varovana skrivnost.

Ta sir je poskusilo samo par izbrancev, govori pa se, da ima podoben okus kakor španski sir manchego, zemljast z grudasto strukturo.

Velik oboževalec Simićevega sira je teniški igralec Novak Džoković, ki naj bi naenkrat kupil celotno zalogo sira Simićeve kmetije. A ko so ga vprašali, ali to drži, je teniški as govorice zanikal. Kljub temu je bila govorica najboljša reklama.

Osličje mleko so pili že v antiki in ga visoko cenili. Če so zgodovinski viri resnični, je kraljica Kleopatra kupila več litrov osličjega mleka z namenom, da bi se v njem kopala. Tako naj bi ohranila lepoto in se celo pomladila. Osličje mleko je v resnici zdravilno, ima denimo 60-krat več vitamina C kot kravje. Ima tudi le odstotek maščobe, kar pomeni, da je dietno.

Širijo se govorice, da že manjše količine osličjega sira na dan lahko pozdravijo astmo in celo bronhitis. Žal pa zaradi drage proizvodnje in visoke cene verjetno nikoli ne bo dostopno širši javnosti.



 

Deli s prijatelji