Med projektnimi zahtevami, ki so jih začrtali pri Fordovem Motorsportu, je bila nadgradnja 2,0-litrskega štirivaljnika z velikim turbopolnilnikom in dvigom moči na 132 kW (180 KM) oziroma v dirkalni izvedbi na 220 kW (300 KM). Število predelanih avtomobilov naj bi po Fordovih predvidevanjih doseglo 5000. Precej bolj optimistični so bili Britanci. Cosworth je predlagal izdelavo cestne različice s 150 kW (204 KM), skupno število pri njih izdelanih motorjev pa naj bi ovrednotili na 15.000 kosov. Projekt je kljub različnim pogledom, ki so jih spremljali pesimistični odzivi Fordovih evropskih trgovcev, dobil zeleno luč.
Športne dodelave
Med največjimi izzivi je bila aerodinamična predelava karoserijsko običajnega in nič dirkaškega avtomobila. Trivratna sierra je imela ob zadnjem pogonu zaradi visokega nadtlaka na zadnjem delu že pri srednji hitrosti precej slab oprijem. Rešitev je bil velikanski spojler, ki je prekril velik del prtljažnih vrat. Težave so se nadaljevale s hlajenjem termično preobremenjenega agregata. Vse reže med prednjima žarometoma in karoserijo so inženirji zaradi potrebe po večjih količinah zraka precej neproporcionalno povečali. Najmočnejša sierra je dobila še preoblikovano motorno masko ter agresivnejši odbijač. Vse prej kot preprosta je bila izbira menjalnika za prenos moči do zadnjega kolesnega para. Osnova je bil Borg-Warnerjev 5-stopenjski ročni mehanizem iz ameriškega mustanga. Zaradi potrebe po delovanju pri višjih vrtljajih je bil menjalnik konkretno modificiran in preurejen.
Špartanska uvertura
Tako dodelana sierra RS cosworth je krstno predstavitev doživela na ženevskem avtomobilskem salonu marca 1985. Uradna prodaja opremsko precej puste sierre je sledila julija prihodnje leto. V generacijsko prvi izvedbi, v kateri si lahko izbiral le med črno, belo ali modro zunanjostjo ter doplačal za sredinsko ključavnico in električni pomik stekel, je bilo izdelanih 5545 primerkov. Med njimi je bilo 500 takšnih z oznako RS500 cosworth, kjer je šlo za dodelavo avtomobila v smislu dirkaške rabe. Motor je imel debelejše stene valjev, večji turbopolnilnik znamke Garrett T04, zmogljivejši hladilnik polnilnega zraka, močnejšo bencinsko črpalko in dodaten set vbrizgalnih šob. Takšna, prvič avgusta 1987 homologirana sierra je bila prepoznavna še po dveh spojlerjih nad prtljažnimi vrati in odstranjenih prednjih meglenkah, ki sta ju nadomestila zračna vstopnika za prisilno hlajenje zavornih kolutov.
Dirkaška epopeja
Dirkalna sierra je na začetku izpolnila kar precej Fordovih športno obarvanih ambicij z osvojenim evropskim turnim prvenstvom na čelu. Sledile so evolucije, po katerih je moč motorja dosegala vse do 470 kW (630 KM). Sierra RS cosworth je bila prisotna še na prvenstvih v reliju, čeprav je imela vse do prihoda generacijsko tretje izvedbe s štirikolesnim pogonom veliko težav z oprijemom zadnjega pogona, s katerim ni zmogla nikoli resno ogroziti primata lancie delte integrale in toyote celice. Ostajajo pa nepozabne predstave drsenja z zadnjim pogonom Stiga Blomqvista, Carlosa Sainza in Arija Vatanena.
Modelska transformacija
Najbolj množična je bila generacijsko druga sierra cosworth iz obdobja med letoma 1988 in 1989. V primerjavi s prvo je šlo v tem primeru za štirivratno limuzino z relativno majhnim zadnjim spojlerjem in precej nespremenjeno mehaniko, ki je dosegla 250 km/h in pospešila do 100 km/h v okoli šestih sekundah. Izdelali so jih natanko 13.140. Pot najhitrejše je zaključil leta 1992 predstavljeni mondeo. Fordovo športno poslanstvo je prevzel manjši escort, ki so mu nadeli oznako RS cosworth ter ga v stilu predhodnice dopolnili z velikim in atraktivnim zadnjim spojlerjem.
