PRIPRAVA SUHIH ZELIŠČ

Sezona sušenja zelišč, čajev in zelenjave je tu

Objavljeno 30. maj 2017 19.30 | Posodobljeno 30. maj 2017 19.33 | Piše: Alenka Kociper

Pobrali smo smrekove vršičke in bezgove cvetove, zeliščarji se že odpravljajo na travnike.

Zelišča naj postanejo stalnica v v vaši kuhinji.

Za sušenje cele rastline povežemo v šopke in jih obesimo na senčno prepišno mesto, cvetove ali liste pa razgrnemo po časopisnem papirju ali platneni krpi. Lahko si omislimo praktične lesene sušilnike in jih prestavljamo.

Onidan sem obiskala prijateljico na deželi. Na senčni terasi pred hišo je sušila bezgove cvetove, smrekove vršičke in zelišča, pravkar nabrano poljsko cvetje je položila v pleteno košaro.

Sušilniki iz deščic za par evrov

Navdušena sem bila nad lepimi novimi sušilniki, pa mi je smeje povedala, da jih je naredila kar sama.

»Letvice sem kupila v trgovini, za vse skupaj sem odštela par evrov, in jih sestavila v okvirje. Za dno sem napela in s sponkami pritrdila tanko, redko tkano bombažno blago, ki se je že več let valjalo po moji omari,« je razložila, praktična kot vedno. Jaz sem se sušenja vedno lotevala precej bolj nerodno, zelišča sem namestila na časopisni papir na balkonsko mizo, od koder jih z vsebino vred odpihne prvi veter.

Prijateljičini sušilniki so ravno prav veliki, da jih lahko čez dan po mili volji prenaša, kakor se pač seli senca okoli hiše, namerava pa jih še izboljšati: »Na spodnje robove bom pritrdila deščice, da bo dno nekoliko privzdignjeno, tako jih bom lahko naložila enega na drugega, pa bo med njimi še vedno dovolj zračno za sušenje zelišč.«

Če se drobijo v prah, so presuha

V lepem vremenu bi se morala zelišča posušiti približno v enem tednu, po potrebi jih dosušimo v pečici. Vendar temperatura ne sme biti previsoka, največ 40 stopinj C. V pečici jih sušimo tudi, če zunaj nimamo prostora, vendar ne bodo tako kakovostna, saj visoka temperatura uničuje vonj in okus. Ali so dovolj suha, preverimo tako, da jih pomencamo med prsti. Biti morajo krhka, da se zdrobijo, vendar ne v prah.

Posušene rastline oziroma njihove dele spravimo v papirnate ali platnene vreče, lahko tudi v suhe steklene kozarce. Hranimo v temnem, suhem in zračnem prostoru. Zelišč ne pripravljamo na večletno zalogo, temveč vsako leto, saj pozneje začnejo izgubljati aromo.

Na vrečke oziroma kozarce obvezno napišimo, kaj je njihova vsebina, da ne bomo čez nekaj mesecev v zadregi, kaj je čaj in kaj začimbna mešanica za juho.

 

Deli s prijatelji