Ni razloga, da špargljem ne bi odmerili prostora na svojem vrtu, če nam je ta vrtnina specifičnega okusa seveda všeč. Zlasti ker na trgu dosega precej visoke cene, izkušnje pa kažejo, da z malo truda in znanja lahko ustvarimo nasad, ki bo s primernim vzdrževanjem bogato rodil celo dvajset let. Šparglje lahko sejemo neposredno na prosto, lahko posadimo mlade sadike, ki smo jih vzgojili v lončkih, najpogosteje pa sadimo enoletne, ki jih lahko kupimo v vrtnarijah, jih naprosimo pri sosedih ali nakopljemo v svojem nasadu. V tem primeru bomo imeli prvi pridelek po dveh letih. Poiščemo jim sončno lego, potrebujejo bogato in prepustno, dobro odcedno zemljo, gnojimo jih s hlevskim gnojem ali kompostom.
Ko se zemlja segreje na 12 ºC
Enoletna sadika ali bolje rečeno korenika je podzemni del rastline med mirovanjem, saditi lahko začnemo že marca ali aprila, odvisno od temperature zemlje, ki naj bo vsaj 12 ° C. Sadimo lahko vse do junija, pa tudi še jeseni. »Šparglje, ki razvijejo zelo globoke korenine, sadimo v jarke, globoke okoli 30 centimetrov. Prav toliko naj bodo široki, proti vrhu pa jih še razširimo. Sadimo tako, da so korenine poravnane po vrsti, razdalja med posameznimi rastlinami pa naj bo vsaj 30 centimetrov,« priporoča Andreja Bogataj z vrtnarske kmetije Golc v Cerkljah na Gorenjskem. Šparglji potrebujejo veliko prostora, zato naj bo medvrstna razdalja vsaj meter in pol. Sadike, ki smo jih položili v jarek, zasujemo z deset centimetrov debelo plastjo prsti ter zastremo z zastirko iz trave ali listja. S tem bomo vzdrževali vlago in rahla tla. Zlasti poleti skrbimo, da bodo sadike dobile dovolj vlage. Jeseni jarke do konca zasujemo.
Gomila za bele rastline
Glede na način gojenja lahko pridelamo bele ali zelene šparglje. »Beljeni bodo zrasli, če po vrstah v letu, ko začenjajo roditi, oblikujemo okoli 25 centimetrov visoke in prav toliko široke grebene. Rastline bodo tako primorane rasti skozi prst brez svetlobe, zato ostanejo svetle. Če želimo zelene, sadimo v nekoliko plitkejše jarke in brez grebenov,« pravi Bogatajeva. Prostor med šparglji lahko zapolnimo z drugimi vrtninami. Dobro se razumejo z motovilcem, solato, krompirjem, dobri sosedje pa so tudi s papriko in paradižnikom, stročnicami, kolerabico in peteršiljem, prav tako dobrodošle so cvetoče rastline, kot so kapucinke, ognjič in tagetes.