V izšolani pianistki, hčerki fizika in družboslovke žari nekaj plemenitega, za kar se zdi, da še čaka na pravi trenutek, ko bo izbruhnilo kot veličasten ognjemet. Pogovor z njo je kot adrenalinska vožnja na visokih obratih – brez zaviranja.
Prejšnji teden ste imeli menda precejšnje težave z zdravjem. Kaj se je zgodilo in kako vam je kljub temu uspelo odigrati svojo voditeljsko vlogo v Big Brotherju?
Ni naloga gledalcev bleščavih šovov, da ugotavljajo ali izvedo, v kakšnem stanju si kot voditelj. Ne glede na to, kako se počutiš, moraš svoj posel oddelati enako dobro. V življenju se nam vedno zgodi tudi kaj, česar si ne želimo, od smrti bližnjih do bolezni. Sama redko zbolim, ker imam zelo močan organizem, za katerega skrbim z zdravim prehranjevanjem – tudi zrasla sem na domači, biološko pridelani hrani. Prav tako sem – pa če verjamete ali ne – telesno dejavna, zato imam kar se da dobro postavljen imunski sistem. Po drugi strani so življenje v kombiju (na snemanje oddaje Big Brother se vsak teden pelje v Beograd, op. a.), nenehno stresno obdobje, vpliv pomladi, malo preveč maščobe v prehrani – v Srbiji imaš na meniju čevape in podobno hrano »od jutra do sutra« (od jutra do jutri) – in infekt, kot so pokazale krvne slike, poskrbeli za blažji kolaps sistema, zato sem pristala na infuzijah.
Kakšno je bilo vaše počutje?
Grozno. Kombinacija izjemno visoke vročine, neprespanosti, tresavice in že blodnjavosti zaradi izčrpanosti in dehidracije. Takšno je bilo moje stanje na predvečer oddaje v živo. Potem pa pride njihova, srbska dežurna zdravnica s svojo torbo in reče: Ja dižem od mrtvih. (Jaz prebujam od mrtvih.) To je dejansko tudi naredila – z nekaj injekcijami in infuzijo. Jutro sem preživela na urgenci, ampak zvečer se je oddaja odvila, kot da se ni zgodilo nič. Pa čeprav nisem prekipevala od energije kot ponavadi, se to na zaslonu ni smelo poznati. To sta blišč in beda šovbiznisa.
Že po vašem opisovanju zdravstvenega stanja postane jasno, da imate znanje s tega področja. Nameravate kdaj dokončati medicino, bi bili radi zdravnica?
Prišla sem že čez sredino študija, manjkala mi je še specializacija. Medicina je zame še vedno znanost vseh znanosti – lepa, čudovita stvar, ampak zavzema celega človeka. Posel, ki ga opravljam zdaj, pa prav tako. Znanje medicine je nedvomno odlična podlaga za boljše življenje, saj se bolj zavedaš, da je naše telo tako lekarniška tehtnica kot neznanski, vseobsegajoči stroj – vsakdo je univerzum v malem. Hvaležna sem za to, kar znam, tu pa tam lahko kakšno diagnozico postavim tudi drugim.
Ste zdaj spet pri sebi? Videti ste spočiti in sveži.
Hvala, tu pa tam še kaj iz nosu priteče. (V torbici poišče papirnat robček). Sicer sem iz hujšega. Luštno je, da me tudi moj poklic, v katerem je ves čas akcija, vedno znova spravi v pravi pogon.
Zdi se, kot da bi bili ves čas naviti. Tudi zasebno?
Ne, doma sem kot grahovo zrno.
CELOTEN INTERVJU SI LAHKO PREBERETE V POVSEM SVEŽI REVIJI ONAPLUS, KI VAS ŽE ČAKA V VAŠI NAJBLJIŽJI TRAFIKI. Nanjo pa se lahko tudi naročite. Naročnine sprejemamo na brezplačni številki 080 11 99.
