Sedem korakov do dobrega komposta

Osnovne sestavine komposta lahko razdelimo na snovi, ki so bogate z ogljikom, in druge, bogate z dušikom. Ogljikove so na primer suho listje, posušena trava, slama pa tudi lepenka in papir, zato te sestavine imenujemo rjavi del komposta. Drugi, zeleni ali dušični del vsebuje sveže rastline, na primer listje, travo in kuhinjske ostanke zelenjave. Kompostni kup gradimo v kombinaciji zelenih in rjavih sestavin, kako pomembno je razmerje, bomo videli pozneje, priporočljivo pa je, da zmeraj začnemo z rjavo plastjo, ki naj bo debela šest do osem centimetrov. Suha plast bo absorbirala vlago iz kupa in hkrati skrbela, da bo kompost prezračen.

Pravo razmerje med dušikom in ogljikom

Kompostiranje je naravni proces razgradnje organske mase s pomočjo mikroorganizmov, pri čemer mora biti v kompostni masi ravno pravšnje razmerje med ogljikom in dušikom. Kadar je dušičnih snovi preveč, se začne proces gnitja, zato moramo z dodajanjem suhe mase mikroorganizmom zagotoviti dovolj zraka za nemoteno delo. Če je kompost presuh, se procesi ustavijo, v tem primeru dodamo zelene ogljične snovi.

Zanesite se na občutek

Seveda ni potrebe, da bi razmerje med rjavimi ogljikovimi in zelenimi dušikovimi sestavinami natančno izračunavali, da bi dobili prave potrebne količine. Sčasoma se občutek za pravo količino izostri, sicer pa že na daleč vidimo in vohamo, ko je kaj narobe. Kot rečeno, preveč dušika – gnije in smrdi, preveč ogljika – sušenje in prenehanje procesov razgradnje. Porušeno razmerje uravnavamo z dodajanjem potrebnih snovi. Pomembno je, da zelene sestavine vedno nalagamo v tankih plasteh, da bo proces razgradnje hitrejši in učinkovitejši.

Zunanji del naj bo iz rjavih sestavin

Ko sestavljamo kompost, naj bo zunanji vrhnji del vselej pokrit s suho plastjo. Takšen kup bo lepši, če bo na vrhu namesto pisanih kuhinjskih ostankov plast suhega listja ali slame, poleg tega v rjavi, z ogljikom bogati plasti procesi razgradnje potekajo počasneje, medtem ko znotraj kupa že nastaja krhek, temen kompost.

Ne premoker ne presuh

Kompost mora biti ravno prav vlažen, da v njem nemoteno potekajo procesi razgradnje. Vlažnost preverimo tako, da kup rahlo privzdignemo z vilami, če se voda iz njega cedi, je vlage preveč. V tem primeru dodamo vmesne plasti suhih sestavin, slamo, papir ali pepel. Če je presuh, ga občasno zalijemo. K uravnavanju prave vlage pripomore zgoraj opisana debela vrhnja plast iz materialov, bogatih z ogljikom.

Brez posebnih trikov

Za pripravo zdravega, dobrega komposta ne potrebujemo nikakršnih posebnih trikov, le osnove moramo upoštevati. Prav tako ne potrebujemo posebne opreme, na primer termometra, posebnih kompostnih zabojnikov, alg ali drugih pospeševalcev procesa razgrajanja. Pomembno je le, da kompost zlagamo skupaj po zeleno-rjavih plasteh in da ga v procesu zorenja spremljamo ter po potrebi dodajamo dušikove ali ogljikove snovi in po potrebi uravnavamo vlago.

Potrpežljivost

Kompost za zorenje potrebuje čas. Morda vam bo kak vrtnar zagotovil, da ga je mogoče pripraviti v nekaj tednih, a praviloma velja, da ga eno sezono gradimo, pustimo čez zimo in naslednjo pomlad je pripravljen. Vedeti moramo, da tudi če se razgradi v nekaj mesecih, potrebuje vsaj pol leta, da povsem dozori. Da imamo vedno na voljo dovolj komposta, je priporočljivo imeti dva kupa.