Sama osama

Prazniki so definitivno mimo. Mimo celo za tiste srečneže, ki so si jih smučarsko zavlekli v slabo polovico januarja. Začenja se borba 2015. Tako za tiste, katerih skrbi so sestava najboljših realno uresničljivih načrtov, kot za tiste, katerih edini načrt je, da tudi to leto njihova popolna nepotrebnost na delovnem mestu, ki ga igrajo, ostane nerazkrinkana. Skupine v vrtcih se počasi popolnjujejo, prebudili so se učenci in dijaki. Prosvetne delavke so nam postregle z novimi frizurami in spet poskušajo opravljati svoje posvečeno poslanstvo, državni birokrati ponovno dvignejo celo kakšen telefon. Trgovci delajo inventure in banke si manejo roke ob statistikah novoletnih porab osebnih limitov, kjer kraljujejo čisto posebne obresti.

Iz lukenj so se priplazili počasi vsi. Tudi tisti, ki za streznitev potrebujejo polovico menstrualnega ciklusa, in celo samske ženske. Slednje vsakokratni prazniki namreč posebno dotolčejo. So praznična rizična grupa. Ko življenje teče svoj normalni ritem, raztegnjen med domom, službo, prijateljskim druženjem, mogoče športom in spet domom, se prepuščene toku izgubijo v množici ljudi in stvari. Tiste agilnejše, ki jim življenje še ni pocuzalo vsega smisla za humor, imajo po navadi kar nekaj platonskih oboževalcev, par sorazmerno rednih ljubimcev, z malo sreče pa še kakšno nepričakovano vročo avanturo. Vendar med prazniki vse to izgine. Oboževalci so doma, ljubimci z ženami, prijateljice s fanti in možmi. Ostane le pes, če ga imajo, peka potice ali piškotov in pogosto že rahlo betežna, vseveda mama s svojim neutrudno ponovljivim prazničnim govorom, ki se konča s »sem ti rekla, da vzemi Toneta, sicer boš vedno sama« ali še slabše »če se na šolskem plesu poljubljaš kar tako, si to fantje za vedno zapomnijo...«.

So samske in so samske ženske. V sodobni emancipirani družbi, kjer je trend »biti samski« rapidno naraščajoč, je dobro vedeti, da niso vse samske ženske nesrečne. Jih je pa več, kot je videti, in tudi več, kot je nesrečnih v parih. Mislim vsaj.

Biti samska lahko za sodobno žensko sicer pomeni tudi njeno osebno, kontrolirano, legitimno odločitev. Dejstvo je, da sodobni moški trg večinoma ponuja predvsem neodrasle, razvajene mamine maze v vseh starostnih obdobjih in pa latentne geje. Vsaj latentne. Oboji ob trku z žensko, ki je materialno neodvisna in premore vsaj delček razuma v svojih odločitvah, ne preživijo niti dveh kosil, kaj šele večerje.

Vendar je to prej redkost kot pravilo. V večini primerov gre preprosto za precenjevanje lastnih ženskih odlik in sanjarjenje o junakih mehiških telenovel, potem ko so končno prebolele Georgea Clooneyja. Biti samski pa skozi leta ni voda na mlin tolerantnosti pri izbiri, temveč obratno. Dlje ko je ženska sama, več stvari jo bo motilo pri potencialnih partnerjih. Samskost postane organizacijsko-intelektualni komfort. Okej, tudi higienski v večini primerov. Vendar dokaj žalosten komfort. Posebno med prazniki, mar ne? Prave rešitve tukaj seveda ni, mogoče le namig, da samska ne pomeni direktno tudi osamljena. Osamljena pa ni več komfort.