Naš tibetanček, ki je bil v domovini navajen vseh trikov preživetja v pasji in človeški družbi, srečanje s psom načeloma obvlada. Med ocenjevanjem približujočega se psa izbere eno od vedenj: od odmika pogleda in rahlega odklona smeri hoje do skrivanja za klopjo v parku in ležanja na tleh z glavo med prednjimi tacami, čemur pravimo palačinka. Sklepamo, da je že pred časom opustil možnost fizičnega obračunavanja, ker je malo škrbast in ima zarastlo ranico na desnem očesu.
Da se preprečiti
Precej nas je, ki so nam psi, ki »ne bodo nič naredili«, storili veliko hudega. Naj omenim le dva primera od tistih, ki so se končali brez hujših posledic: našega psa smo vlekli iz gobca osemnajstmesečnega samca s pomočjo palice in tehnike vzvoda, drugega izpod dveh veliko večjih psov, ki sta sklenila iz našega narediti dva. Vsakič smo prej slišali pomirjujoč klic, da ne bo nič naredil. Seveda bi lahko naštela številne druge napade, ki niso imeli srečnega konca.
Skupno takšnim dogodkom je, da bi jih bilo mogoče preprečiti. Človek ne potrebuje visokih šol, da razume vrednost ustreznega pasjega povodca, dobre socializacije psa in nekaj ur treninga. Samo kaj ko nekateri lastniki mislijo, da tega ne potrebujejo, ker se njihov pes menda zna braniti, vsi preostali (najpogosteje znašanje nad šibkejšimi, ženskami, otroci, starejšimi, invalidi) pa smo označeni za čustveno motene.
Da se naučiti
Kot strokovnjakinja za vedenje družnih živali in inštruktorica v šoli z dolgoletno tradicijo lahko zagotovim, da se da pse od mladih nog naučiti prijaznega srečevanja z vrstniki ne glede na pasmo in velikost. In če mladiča na vrvici vodimo in nadzorujemo, ga spodbujamo ali mirimo, bomo imeli neproblematično odraslo žival. V dobrih šolah vas bodo tega naučili. Za psa lahko poskrbimo mi, če pa se vodniki niso naučili manir, jim niti v pasji šoli ne bomo prišli do živega.
Imamo še nekaj drugih načinov, s katerimi lahko zelo zmanjšamo možnost neposrednega, hitrega in vsiljivega približevanja psa. Navadimo ga na predmet, s katerim ga zamotimo. V našem londonskem parku so psi večinoma odvisniki od žogic in veveric, tako da letajo sem in tja in se le redko posvetijo drug drugemu. Zadnja možnost seveda je, da ga naučimo, da ne glede na motnje vedno priteče do vodnika. V šoli Švrk lastnike opozorimo tudi na mestne odloke, ki urejajo ravnanje z živalmi, da jih srečanje s predstavnikom izvajanja nadzora ne bo udarilo po žepu.
Skandinavci
Da postanemo olikani pasji vodniki, je potrebno res malo. Kot na veliko drugih področjih se tudi tukaj lahko zgledujemo po Skandinavcih. Skoraj deset let sem živela v Stockholmu: ko se tam približa vodnik s psom, vprašaš, ali se sme tvoj približati njegovemu. Če je odgovor pritrdilen, vodnika pustita, da psa na ohlapnih povodcih opravita pozdravni ritual, in nadaljujeta pot. Potrebne je malce spretnosti, dobre volje in budnosti. Seveda poznam pasti srečevanja dveh privezanih psov, zato poudarjam, da se je treba tega naučiti. Prav tako otroci ali njihovi starši vprašajo vodnika, ali smejo psa pobožati.
Ne nadlegujte, ne modrujte
Skrajno neodgovorno in neolikano je puščati svojemu psu, da nadleguje druge, in vodnike privezanih psov poučevati, naj svojemu vendarle privoščijo svobodo. Ob zadnjem takem dogodku v parku je moja hči ne le umikala Chuja pred vsiljivim psom, poslušati je morala tudi tovrstne »nasvete«. A bo že pravica na svetu, saj je moral gospod prekiniti nadlegovanje hčere in tibetančka, ker mu je pes iz parka ušel na cesto.
*Metoda Mikuž je svetovalka za vedenje družnih živali in inštruktorica v šoli Švrk, telefon: 041-734-995.
So ljudje, ki jim je pomemben samo njihov pes, ki lahko dela, kar hoče: nadleguje manjše pse, skače po otrocih, lomasti po gnezdih vodnih ptic ob bajerju, goni divjad. Vodnik se zanj ne meni prav veliko in je zadovoljen, da se je njegov pes dobro zdivjal. Lahko krivim vzgojo vodnika, nevednost, širšo družbo, a to mi ne pomaga. Tak pes brez nadzora lahko povzroči veliko škode. |
