Bliža se čas setve in preden se lotimo tega opravila, je potrebno pripraviti grede. Oziroma prst, ki mora biti živa, da bodo vrtnine dobro uspevale.
Kako se bomo lotili priprave gred, je odvisno zlasti od tega, kakšno je prst na našem vrtu in kakšno obdelavo potrebuje, da bo res zaživela, pa tudi od tega, na kakšen način vrtnarimo.
Hlevski gnoj in štiharica
Klasični vrtnarji že brusijo lopate ali vile štiharice, večina so hlevski gnoj po očiščenih gredah potresli že pred zimo. Praviloma se ga potrese na približno pet do deset centimetrov debelo, spomladi pa se ga vdela v zemljo. Če je zemlja trda in zbita, je treba štiharico zasaditi kar do konca in zemljo dodobra prerahljati, pri tem pa vdelati gnoj.
Zamudniki še imajo čas, da si dajo pripeljati gnoj od kmeta, tako pri jesenskem kot pri spomladanskem gnojenju pa je treba upoštevati kolobar. Najbolje je vrt razdeliti na tri dele, vsako leto gnojimo enega.
Poleg kolobarja gnoja ne pozabimo na kolobar vrtnin, nekatere namreč bolje uspevajo v sveže pognojeni zemlji, druge pa tam, kjer ni bilo gnojeno že leto ali dve. Slišati je zapleteno, zato je potreben dober načrt vrta.
Namesto hlevskega gnoja, ki ga danes ne moremo več kupiti na prav vsaki kmetiji, v vrtnarskih trgovinah ponujajo organska gnojila v briketih, ki jih potresemo po gredah pred sajenjem in le narahlo vdelamo v zemljo.
Z obračanjem in gnojenjem zemljo hranimo in rahljamo in s tem zračimo.
S prekopavanjem odstranimo plevel in vmešamo gnoj ali druga hranila. Hkrati pa grobo posegamo v strukturo tal in pobijamo koristne mikroorganizme, zaradi katerih je prst živa. Zato moramo zemljo vsako leto znova oživiti s pomočjo kemičnih sredstev.
Prepustimo pobudo vrtu
Vse več je zagovornikov naravnega vrtnarjenja, ki opuščajo mukotrpno lopatanje zemlje, namesto tega omogočijo zemlji, da se sama obnavlja. V ta namen že jeseni posejemo rastline za zeleno gnojenje, na primer deteljo ali ajdo, ali pa grede pokrijemo z zastirkami iz slame ali listja. Zlasti pri zbiti, trdi zemlji, je grede priporočljivo pokriti s kartonom.
Pod toplo plastjo se vso zimo dogajajo naravni procesi, ki prst rahljajo in hranijo. Poleg tega zastirka ščiti zemljo pred vetrom, mrazom, zmrzaljo, poleti pa pred vročino in sušo. Izčrpavanje prsti pa preprečimo tudi z mešano zasaditvijo rastlin in kolobarjenjem. In nenazadnje, ne uporabljamo umetnih gnojil, pesticidov, fungicidov, herbicidov, insekticidov...
Kako do novega vrta brez štihanja?
Morda kdo poreče, da je brez prekopavanja mogoče pripraviti zemljo na starem, že utečenem vrtu. Kaj pa, go ga delamo na novo, denimo na travniku, kjer je zemlja trda, zbita in gosto preraščena z rastlinami?
Zdi se nujno, da najprej odstranimo plevel in potem zemljo prekopljemo, da se razrahlja. Pa vendar ni tako. Kot lahko preberemo v knjigi Ekološko vrtnarjenje za vsakogar avtorice Jerneje Jošar, prostor za gredo pokosimo in prekrijemo s kartonom, časopisnim papirjem ali celo odsluženo bombažno odejo.
Taka pokrivka bo zadušila plevel in mu preprečila rast, ker izberemo razgradljive materiale, pa bodo sčasoma tudi sami strohneli. Prekrivno plast dobro zalijemo, čez pa nasujemo do pol metra debelo plast prsti, pomešane s kompostom.
Kamena sol in organski odpadki
Pri zelo zbiti zemlji pustimo, da karton deluje dva ali tri tedne, preden ga zasujemo, ne pozabimo pa v tem času zalivati. Na kartonsko podlago lahko najprej nasujemo različne organske odpadke, kompost, slamo ali listje, kar bo prst dodatno obogatilo.
Sicer je tako gredo priporočljivo pripraviti jeseni, če nas nasvet premami to pomlad, pa kar pogumno.
Jerneja Jošar pa zamudnikom priporoča, da pri spomladanski pripravi grede na pokošeno zemljo nasujejo kameno sol, organske odpadke iz kuhinje in kompost ter pokošeno travo, in žele na to plast položijo karton. Nadaljujejo pa kot je zgoraj opisano. Ne pozabimo dobro zaliti, greda pa je pripravljena na setev, takoj ko je zložena skupaj.
J
