Hidroponika je gojenje rastlin brez prsti, njihove korenine so potopljene v vodo, ki je obogatena s potrebnimi hranili, torej gnojilom. Za stabilnost lahko uporabimo različne nadomestne substrate, kot so geli ali vataste umetne mase.
Prednosti hidroponike so v tem, da ni izpostavljena nevarnim vremenskim razmeram in škodljivcem.
Čeprav prvi poskusi in razmišljanja o tovrstni pridelavi segajo na začetek 17. stoletja, se je šele v 20. stoletju začela renesansa tega tipa gojenja.
Hidroponika bo nosila breme pridelovanja hrane na nerodovitnih delih Zemlje ter seveda na prihajajočih misijah v vesolje in druge planete, zato je bilo veliko sredstev vloženih za raziskave na tem področju. Prednosti hidroponike so v tem, da ni izpostavljena nevarnim vremenskim razmeram in škodljivcem.
Danes je tovrstna pridelava hrane nekaj povsem vsakdanjega, v prodajalnah naletimo na najrazličnejšo zelenjavo in začimbe, ki nikoli niso bile v stiku s prstjo.
Še več, odkar tehnologija žarnic LED omogoča energetsko ugoden vir svetlobe brez toplotne emisije, je hidroponika postala dostopna tudi gospodinjstvom.
En takšen sistem smo testirali, zanimalo nas je, kako učinkovita je pridelava, kolikšna je poraba energije, cena gojenja in kakšen je okus pridelane hrane.
Sistem Växer
Enega najbolj enostavnih, učinkovitih, predvsem pa enovitih sistemov ponuja švedska multinacionalka Ikea. Pripravili so cenovno ugoden sistem (za osnovni komplet z vso opremo bomo odšteli manj kot 100 evrov), ki nas popelje od kalitve semen do krožnika, tudi če se z gojenjem rastlin še nikoli nismo srečali.
Mi smo poskušali vzgojiti devet različnih sort hidroponičnih rastlin, ki jih imajo v ponudbi. Gre za namenu prilagojene rastline in semena, med njimi so tri vrste bazilike, rukola, endivja, vodna kreša, koriander, peteršilj in cikorija.
Pri vsakem semenu je označen odstotek uspešnosti kalitve in pričakovani čas, ki ga porabi seme, da je pripravljeno za presajanje v veliko hidroponično enoto, imenovano kultivarij. Semena polagamo v posebne setvene tulce, ki so ves čas kalitve prepojeni z vodo v posebni posodi za kaljenje. Rastlinice nato v približno štirih dneh že razvijejo liste in so pripravljene na selitev v kultivarij.
| Težave pri vzgoji Uporaba sistema je otročje lahka, vendar smo imeli težave s kalitvijo določenih rastlin, ni nam uspelo vzkliti koriandra, katerega semena morajo biti pred tem en dan potopljena v vodo, in rdeče bazilike. Prav tako so po tednu dni našo endivjo in rukolo napadle bele listne uši, ki smo jih ročno odstranili – skrivajo se v subtratu in na listih –, tako da bomo v skrajnem primeru rastlino temeljito oprali in ji zamenjali substrat. Čas testiranja verjetno ni najbolj primeren, saj so dnevne temperature v stanovanju zaradi toplih dni že začele dosegati višje vrednosti. Še vedno poskušamo vzkliti rdečo baziliko in koriander. |
Renesansa LED
Nameščanje rastlin iz kalilnice v kultivarij je otročje lahko. Vse, kar moramo narediti, je položiti setvene kocke z rastlino v posebne mrežaste lončke, ki jih predhodno napolnimo s saditvenim substratom. To je lahko nevtralna prst ali drobnozrnati pesek. Naloga substrata je, da daje oporo in tudi nekoliko omili laboratorijski videz pridelave. Vsa potrebna hranila, torej mineralne snovi, pridobivajo rastline iz vode, pomešane z gnojilom, v katero razraščajo svoje korenine.
Prav vsi lončki so potopljeni v to vodo, zato moramo ves čas paziti, da je je dovolj. To zlahka preverimo, ker ima kultivarij plovec, ki ves čas kaže vodno raven. Presajene rastline morajo biti izpostavljene umetni svetlobi LED približno 16 ur na dan.
Z velikim začudenjem smo spremljali, kako hitro so rastline rastle. V manj kot tednu dni so že preraščale robove lončka. Pričakujemo, da bomo v roku treh tednov že lahko poskusili prvi pridelek tega sistema notranjega vrtnarjenja. Takrat bomo tudi že lahko ocenili, kolikšni so bili stroški za porabljeno elektriko.
