Pravijo, da ime naselja in tudi občine Borovnica nima prav nobene povezave s tem, da so v okolici največji nasadi ameriških borovnic v Sloveniji. Za njihovo pridelavo je predvsem pomembna ustrezna barjanska zemlja, bogata s šoto, na kateri te borovnice zelo lepo uspevajo in bogato rodijo.
Prve nasade ameriških borovnic je uredil Kmetijski inštitut Slovenije leta 1962 na Drenovem Griču pri Vrhniki. Potem so jih začeli širiti v okolici Borovnice, kjer so že pred osemnajstimi leti zasnovali prireditev Dan borovnic. Prav na tem prazniku pridelovalcev ameriških borovnic se lahko vsako leto do sitega najeste teh črnih in sladkih sadežev, lahko pa jih odnesete domov. Letos za sedem ali osem evrov za kilogram.
Izvedeli smo, da so po prvih nasadih blizu Vrhnike začeli testirati zemljo tudi na Barju. Nato so nekateri sadike borovnic dobili v okviru ameriške povojne pomoči Jugoslaviji. Tone Palčič je povedal, da so trije pridelovalci dobili po tisoč sadik in jih začeli pridelovati.
»Sadjarstvo Palčič je sadjarska kmetija, kjer se od leta 1985 ukvarjamo s pridelavo jagodičja za svežo potrošnjo, in to na sonaraven način,« so povedali Palčičevi. »Obdelujemo največje nasade ameriških borovnic v Sloveniji, saj imamo okoli deset tisoč grmov s tridesetimi sortami, vse to pa obdelujemo na sedmih hektarjih. V manjšem obsegu pridelujemo tudi maline in robide, poleg tega pa preizkušamo sorte, ki bi bile primerne za barjansko okolje.«
Ameriške borovnice so grmaste rastline, sorodnice navadnih gozdnih borovnic. So zelo zdrave, nizkokalorične ter vsebujejo veliko organskih kislin, vitaminov, mineralov, pektinov, kalija in čreslovin. Okus je prijetno sladkast in aromatičen, čeprav nekoliko drugačen kot pri naših gozdnih borovnicah. Od njih se razlikujejo tudi po tem, da notranjost ameriških borovnic ni obarvana. V Sloveniji zorijo od sredine junija do prvih dni oktobra, odlikuje pa jih tudi njihova obstojnost. Poleg vsega so plodovi ameriških borovnic večji kot pri gozdnih.
Med njihovimi pridelovalci so tudi Pristavčevi, ki imajo nasade blizu občinskega središča. »Poleg nasadov borovnic imamo še nasade aronije, robide, malin in drugega jagodičevja,« so povedala Pristavčeva dekleta, ki smo jih srečali na stojnici na Dnevu borovnic. »Ljubitelji teh sadežev lahko obiščejo naš nasad in si sami naberejo borovnice. Sicer pa so na voljo še v Bistri pri Borovnici, prav tako tudi na tržnici dobrot Blagajeve dežele na Viču. Prodajamo samo sveže borovnice, obiramo jih vsak dan. Če kak kilogram ostane, jih zamrznemo za domačo uporabo ali pa iz njih skuhamo okusno borovničevo marmelado.«
Poznavalci pravijo, da so to naravno zdravilo za lajšanje ledvičnih težav, težav z očmi in za urejanje prebave. Lahko jih tudi zamrznemo in jih uporabljamo pozimi. Borovničev sok je tudi dobro razkužilo za usta in grlo.
Tudi med je lahko zdravilo. Med borovniškimi čebelarji je zagotovo najbolj znan Rudi Ferkolj, ki ima čebelnjak na Pakem pri Borovnici. Upokojeni 74-letni kovač se s čebelami ukvarja že več kot 30 let. Čebelari na drugačen način kot večina njegovih kolegov, Ferkolj upošteva biodinamično metodo in nasvete Marije Thun ter njenega sina Matthiasa K. Thuna.
Na lanski Agri, kmetijsko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni, je Ferkolj kot edini prejel najvišje priznanje, saj je njegov gozdni med osvojil naziv šampion kakovosti. Hkrati je za isti med prejel še priznanje prvak sorte, podelili pa so mu še bronasto medaljo za kostanjev med. »Na kmetijsko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni sem predstavil, kako čebelarim, pa me nekateri niso jemali prav resno,« je povedal Ferkolj. Tudi letos je svoj med poslal na Agro in upa na ponovitev lanskega uspeha.
Ker so naravne razmere v okolici Borovnice več kot dobre, zelo uspeva tudi sadno drevje, veliko je jablan. Na stojnici Sadjarskega društva Borovnica smo izvedeli, kako učinkovito uporabljajo jabolka. »Tista, ki ne končajo v želodcih ali jih ne posušimo za krhlje, stisnemo v jabolčni sok,« so povedali predstavniki društva. »Iz sto kilogramov jabolk stisnemo 60 litrov soka, iz tropin, ki ostanejo, pa naredimo vse bolj priljubljeni kis. V steklenice ga natočimo kar 21 litrov. Tropin potem ne zavržemo, ampak jih na posebnem mestu zakopljemo v zemljo, iz zemlje pa poženejo mlade sadike jablan. Smo torej zelo učinkoviti in tako jabolka izkoristimo stodesetodstotno …«
Predsednik SD Borovnica Rudi Cerk je še povedal, da so se v društvu najprej zbirali pridelovalci jabolk, hrušk in češenj, pozneje so se jim pridružili tisti, ki se ukvarjajo z jagodičevjem, zadnja leta pa se vključujejo tudi kmetje, predvsem tisti, ki se že spogledujejo z ekološko pridelavo zelenjave.