Rastejo pri polni luni

Vsi vemo, da sta za rast gob potrebni vlaga in toplota in po nekaterih prepričanjih ima določen vpliv tudi luna. Anketa, ki smo jo izvedli pred leti, je pokazala, da je 78 odstotkov anketirancev menilo, da vpliva na pojav gob, tretjina med njimi jih je menila, da je ta vpliv najbrž posreden, ker naj bi vplivala na spremembo vremena, vreme pa na rast gob.

Gobe sledijo nevihtam

Po mnenju večine ima luna vpliv takrat, kadar raste (deluje – D), pa vse do ščipa oziroma polne lune. Jaz ne verjamem, da ima sploh kakšen vpliv na rast gob, ker sem se že ničkolikokrat prepričala, da to ne drži, saj so rasle tudi v drugih luninih menah.

Zadnje čase sem na internetu zasledila podatek, da na rast gob vpliva tudi elektrika, kar so dokazali japonski raziskovalci. Dlje so opazovali in ugotovili, da nevihtam sledijo dobre letine. Raziskovalci z univerze na Japonskem so potrdili, da so nekatere gobe podvojile svoje donose zaradi šoka, povzročenega z električno energijo.

Raziskovalci so nato z uporabo umetnih strel spodbudili in za skoraj dvakrat povečali rast gob vrste užitni nazobčanec (Lentinula edodes), imenovane tudi šitake.

Razlogov, zakaj gobe včasih rastejo kot nore, drugič pa sploh ne, ne poznamo dovolj dobro, potrebnih bo najbrž še veliko raziskovanj in poskusov.

Vsekakor sta pomembna dejavnika vlaga in temperatura, vendar to ni vse, saj različne vrste potrebujejo različne razmere in nekatere rastejo tudi, kadar so neugodne.

V Sloveniji 3200 vrst

Zdaj bi moralo rasti od 200 do 300 (in še več) vrst gob, ko pa hodim skozi gozd (po nižini), jih najdem največ 15. Tudi po višinah je vrst manj, kot bi pričakovali, vendar smo nekateri tako zagnani, da jih naberemo tudi do 250. Toliko smo jih imeli namreč na razstavi v Celju, v Mariboru pa še enkrat toliko.

Pregledali smo vse znane prostore, prehodili številne kilometre in obrestovalo se je. Bili smo zelo zadovoljni, saj smo v tako nemogočih razmerah nabrali res lepo število gob, obiskovalci so bili zelo zadovoljni in se bodo najbrž strinjali, da smo bili res pridni, saj smo jim pokazali marsikaj.

Sicer pa je Slovenija, če so razmere normalne, seveda, zelo bogata z gobami. Zdaj je na seznam gliv Sloveniji uvrščenih okoli 3400 vrst, med njimi je okrog 40 zavarovanih, ki jih torej ni dovoljeno nabirati. Gobarji ocenjujejo, da je najbogatejša z gobami Štajerska, vendar so mnenja različna. Vsako območje je namreč znano po določenih vrstah gob. Po dežju in primerni temperaturi pa tako skoraj povsod kaj zraste.

Polovico nabranih pojemo doma

Tudi priljubljenost posameznih vrst gob se po Sloveniji lokalno zelo razlikuje. Na splošno velja, da med najbolj priljubljene in najbolj znane spadajo gobani (jurčki), lisičke in dežnikarice, do določene mere še golobice (sivke) in seveda štorovke.

Ker pa naši nabiralci ne poznajo mere in nabirajo čezmerno, se v prihodnje najbrž obeta kakšna sprememba ustrezne uredbe glede količinskega nabiranja gob, obstaja tudi možnost uvedbe različnih dovolilnic.

In kam gre gobarska bera naših nabiralcev?

Polovica jih porabi gobe doma, veliko pa gre tudi v prodajo gostinskim lokalom. Najbolj žalostno je, da ne le nečlani, ampak tudi člani gobarskih društev gobe na črno prodajajo gostincem. Ni znano koliko, saj je pri nas premalo inšpektorjev, ki bi lahko redno kontrolirali vsa območja in nabrane gobe.