Če ne bi vedela, da gre za mlado žensko, bi si ob imenu Milanka Fabjančič predstavljala starejšo, temnolaso gospo z očali. Morda je urejena in stroga računovodkinja, s pomenljivim pogledom izza očal? »Takšno si me predstavlja večina ljudi, ko sliši moje ime. Zato sem narisala gospo Milanko, moj alter ego. Njeno ime se sicer napiše enako kot moje, a treba ga je izgovoriti z obilico mirnosti, resnosti in dostojanstva. Ona je gospa Milanka,« se smeji mlada umetnica Milanka Fabjančič.
Prava Milanka je mamica dveh sinov, ki je študirala likovno umetnost in diplomirala iz animiranega filma. »Po duši sem bila zmeraj ilustratorka. Slikarstvo pa je bilo nepogrešljivo v moji izobrazbi.« Ustnice se ji znova raztegnejo v nasmeh in prisrčno prizna: »V bistvu sem zmeraj imela dvojno življenje. No, v tem smislu, da sem v šoli bila pridna, ponoči pa sem risala.« Nikoli ji ni bilo treba delati nič drugega kot ilustracije. »Seveda ene bolj komercialne, ene pa bolj zase. Odločila sem se, da ne bom čakala naročnikov, in pred slabimi štirimi leti sem začela delati pod svojo blagovno znamko HA HA!« Najprej je ustvarila planerje, sledile so torbe in druge uporabne stvari. »Tisti, ki hodijo redno jest v tvojo restavracijo idej, se pač navadijo na neki okus. Ko ugotovijo, da se kakovost s časom ne skazi, ampak se še oplaja, ti postanejo zvesti.« Takšno delo ne pomeni popolnega bankrota kot tudi ne velikega bogastva, pripoveduje Fabjančičeva. A tisto, kar odtehta, so ljudje in njihov odnos do tvojega dela, dodaja. »Lepo mi je, ko ljudje že četrto leto zapored pridejo po moje planerje.«
Vedno s skicirko in svinčnikom v žepu
Pametnega telefona noče imeti. »Tisti, ki z menoj delajo, tako vedo, da lahko mine tudi 24 ur, ko ne bom pogledala elektronskih sporočil. Če me kdo urgentno potrebuje, naj pokliče. Če se ne oglasim, naj pač stisne zobe.« A to še ne pomeni, da Fabjančičeva ne dela veliko. V bistvu dela nenehno. Pravi, da bi njen mož znal povedati, kako vsako leto obljubi, da na počitnice ne bo nosila dela. Seveda obljubo vsakič prelomi. »To zame ni delo, to je čisti užitek! V tistem trenutku, ko te zagrabi nova ideja, je tako, kot bi bila zaljubljena. To je čista evforija. Od kreativnega adrenalina si kar blazen.«
Na krilih kreativnega navdiha je Milanka Fabjančič potrkala tudi na vrata nekdanje uprave tovarne emajlirane posode Emo. »Na njihovo posodo me vežejo najlepši spomini. Ko sem babici pomagala pri kuhanju, sem zmeraj imela nalogo nadzorovati juhico v Emovem piskrčku.« Tudi zato, pravi, je njihovo delo zelo cenila. »Pri Emu je zmeraj šlo za zelo kakovostne izdelke. Na področju dekorja se mi je pa zdelo, da bi moje delo lahko blagovni znamki veliko prineslo.« In kaj ste jim rekli, ko ste jih obiskali? »Sem Milanka Fabjančič, vodim svojo blagovno znamko, bi bili morda za kakšno sodelovanje?« Seveda brez zdrave mere humorja tudi na poslovnem sestanku ni šlo. »Saj mi lahko tudi v piskrih plačate!« Nekdanji člani uprave podjetja Emo ETT so očitno začutili, da Fabjančičeva ne prodaja mačka v žaklju. Ekipa se je v trenutku ujela. Umetnica pa: »V tega dinozavra od tovarne sem se na polno zaljubila.«
Čajniki in pike
»Na enem od sestankov, ko smo se šele pogovarjali, kaj bi delali, sem v kotu ene izmed omar opazila čajnik v obliki stožca. Kaj pa ta kos, sem vprašala. Ah, to delamo samo za izvoz, ne za domači trg. Zakaj pa ne? In to je bilo to.« Tako je nastal čajni set z imenom Daydreamer, ki je bil Emov paradni konj na sejmu Ambiente v Frankfurtu. In ko je Emo zašel v velike težave, je Fabjančičevo to zelo prizadelo. »Bila sem v kar hudi osebnostni stiski, ko se je tovarna za štiri mesece zaprla. Ko se ni vedelo, ali bo šlo naprej.« Spraševala se je, kaj je pravzaprav minevanje. Ali lahko nekaj mine, če začne kot spomin na neki način obstajati v večnosti? »Takrat sem ustvarila poklon trem pojmom: spokojnosti, dostojanstvu in večnosti.« In rodila se je častna linija treh belih čajnikov Eternitea z motivi izumrlih živali.
Lastniki družbe EMO-ETT, d. o. o., so se leta 2013 dokončno odločili, da družba opusti proizvodnjo emajlirane posode. A ob finančnem sodelovanju kupca iz tujine se je pojavila možnost najema proizvodnih prostorov in opreme. S tem pa nadaljnje proizvodnje emajlirane posode. Nova manjša ekipa je ustanovila družbo Emo Novum, d. o. o. »Milankin predlog kreacije vzorca belih pik na zeleni podlagi, ki se je potem razširil še na modro podlago, celotna linija pa je dobila tudi posrečeno ime Polka, je veliko pripomogel k prepoznavnosti. Z Milanko odlično sodelujemo tudi na drugih področjih,« nam po telefonu zaupa direktor podjetja Emo Novum Mitja Majcen.
Najbrž ni družine v Sloveniji, ki ne bi imela vsaj enega kosa emajlirane posode iz Ema. »Tako mene spremlja že od otroštva. Doma imamo že ves čas samo takšno,« se spominja direktor podjetja Mitja Majcen. In če Milanki Fabjančič statistika na spletu kaže, da njenim kreacijam sledijo mladi med 25. in 45. letom, je realnost na prodajnih stojnicah drugačna, pojasnjuje. »Ene gospe pridejo in se ti na stojnici skoraj zjokajo. Ker vsak podoživi to obliko, ta pleh, te dekorje.« Fabjančičeva pravi, da je postalo zelo težko ločiti odzive ljudi na novo izvedbo emajlirane posode. Čustva so namreč zmeraj enaka. »To je že skoraj kot ljudska pesem. Tako je že harmonično, da imam občutek, da nam je to vsem lastno.«
