Nekaj let pozneje sta se rodila bolj urbana Q5 in Q3. Prodaja in ponudba športnih terencev sta vmes doživeli nepredstavljivo ekspanzijo. Njen del je zdaj najmanjši, a oblikovno najbolj temperamentni član Audijeve navidezno terenske falange Q.
Verjetno se bo marsikdo počutil prikrajšanega ali užaljenega, a Q2 je med vsemi audiji športnoterenskega formata najbolj markanten. To je kljub 4,19-metrski dolžini samozavesten, germansko izklesan in na prehodih med ravnimi površinami kot britev oster avtomobil. Tu ni prostora za anemičnost, zaradi katere se zdijo nekateri audiji medsebojno podobni kot ruske babuške. Pompoznost se začenja že z veliko in nič manj kot osemkotno motorno masko, kjer ni prostora za mlačnost in neodločnost. Pričakovano ne manjkajo niti karoserijske plastične obrobe in terensko zajetnejša oddaljenost od tal.
Je pa podobnost z večjimi hišnimi modeli vendarle jasna. Q2 se zdi najbližje 20 centimetrov daljšemu, sedem centimetrov višjemu in slabih pet centimetrov širšemu Q3 – le da sta tu kolesna previsa opazno krajša. Pri Q2 so kolesa potisnjena vse do karoserijskih robov.
Rezultat je pričakovan. Notranjost je vse prej kot skromna, čeprav ne gre za avtomobil za prevoz gorskih koles, garderobnih omar ali razkošno počutje odraslih na zadnji klopi. Audi Q2 je ustvarjen predvsem za taksi prevoze otrok do šolskih in obšolskih dejavnosti in za urbano premikanje med nakupovalnimi centri, kjer zlahka zapelješ čez višji robnik ali pločnik. Je pa jasno, spredaj sediš zelo dobro in nič slabše kot v večjih hišnih modelih. Bolj skromno je zadaj, v marsikaterem avtomobilu golfovega razreda je več prostora za štrleča kolena in dolge zgornje okončine. Je pa korekten 405-litrski oziroma pri štirikolesno gnani izvedbi 355-litrski prtljažnik. Še bolj ključen bo za marsikoga občutek za volanom. Ob ustrezni izbiri doplačilnih dodatkov se pojavijo konkretni premijski občutki – osnova je sicer precej špartanska. Ni pa dilem o kakovosti izdelave in materialih. Podobno velja, če doplačaš za elektronske igrače, kot so iz večjih modelov prevzeti digitalni merilniki in možnost prikaza podatkov na dvižnem zaslonu, ki se težko primerja s projekcijskimi prek vetrobranskega stekla.
Čvrsto podvozje
Je pa Q2 predvsem navidezno terenski. Štirikolesni pogon z elektromagnetno večlamelno sklopko za prenos moči na zadnji kolesni par dobiš serijsko le pri najmočnejših 2,0-litrskih motorjih z dizelskim ali bencinskim štirivaljnikom s 140 kW (190 KM) in 7-stopenjskim samodejnim menjalnikom S-tronic. Motorna ponudba obsega tri dizle in tri bencinarje – vsi še niso dobavljivi. Najosnovnejši je trivaljni litrski bencinski TFSI s 85 kW (116 KM), pospeškom do 100 km/h v 10,5 sekunde in najvišjo hitrostjo 190 km/h. Podobno velja za 1,4-litrski dizel enake moči. Srednja pot sta 1,4-litrski TFSI in 2,0-litrski TDI s 110 kW (150 KM), ki sta kot preostali dobavljiva s samodejnim menjalnikom. Od tu naprej si lahko omisliš še elektronsko nastavljive blažilnike, čeprav velja, da ima Q2 v osnovi precej čvrsto podvozje, ki kljub zajetni oddaljenosti od tal ni kot nagibajoči se terenci. Za vse, ki ne zmorejo več brez poplave inteligentnih elektronskih varnostnih dodatkov, so tu še: radarski tempomat, ki samodejno vozi in zaustavlja do 65 km/h, sistem za prepoznavanje prometnih znakov in recimo parkirni pomočnik. Audi Q2 je že zapeljal v slovenske prodajne salone, kjer pravijo, da naj bi jih prihodnje leto spravili v promet približno 300. Med njimi bo treba za osnovnega z litrskim bencinskim motorjem odšteti najmanj 24.600 evrov oziroma 1300 evrov manj od vstopnega dizla. Za modele s serijskim štirikolesnim pogonom in recimo temu najbolj izrazito terensko filozofijo pa bo treba imeti v žepu vsaj 34.800 evrov.
