Med Podpečjo in Iško vasjo na Ljubljanskem barju, ob vznožju 1107 metrov visokega Krima, je nekaj razpotegnjenih vasi, kjer so meje posameznih zaselkov že zabrisane; le krajevne table jih ločijo drugo od druge. To so Vrbljene, Strahomer in Tomišelj v občini Ig.
Med prizadevnimi članicami TD Krim je tudi Iva Lesica iz Tomišlja, brez katere si razstave v Vrbljenah ne znajo predstavljati. Imenitne so njene potice, med njimi lepo zavita in bogato nadevana kokosova, nekaj posebnega je korenčkova.
Sesekljan čemaž v testo ržene moke
Speče tudi čebulni kruh, pri čemer posebej opozarja, da je treba čebulo, preden jo zamesimo v testo, dobro spražiti. Rada pripravi še čemažev kruh.
»Prav zdaj bomo v gozdu našli cele poljane te divje rastline, ki ima vonj po česnu,« pove gospa Iva.
»Paziti moramo le, da ga ne zamenjamo s šmarnicami. Nekateri iz te rastline pripravljajo najrazličnejše omake, ki jim dodajajo orehe, indijske oreščke, celo nariban parmezan in oljčno olje, vse to pa shranijo v kozarčke za prvo spomladansko ozimnico. Čemaž nasekljam in ga vmešam v testo iz ržene moke.«
Obiskovalci razstave v Vrbljenah vsako leto občudujejo tudi njene velikonočne ptičke, ki jih pripravi iz testa po starem receptu.
V zadnjih dneh je imela polne roke dela, saj se je pripravljala na velikonočno razstavo. Medtem ko so nekatere gospodinje barvale, slikale ali kako drugače krasile jajca, da so nastali čudoviti pirhi, je gospa Iva pekla. Že malo pred tem si je naredila lepo zalogo odlične bele moke, jajca znesejo domače kokoši, potreben je bil le čas, ki ji ga, kot je to pri upokojencih že kar v navadi, vedno primanjkuje.
Spomladanski ptički
Tudi v ižanskem koncu se je ohranila zanimiva velikonočna - spomladanska tradicija, gospodinje že od nekdaj pred bližajočimi se prazniki pečejo velikonočne, spomladanske ali, kot jim ponekod pravijo, gregorjeve ptičke.
V tem času so jih pekli predvsem na Primorskem in v Beli krajini, peke prikupnih ptičkov so se malce drugače lotili še v Istri, na Krasu in na Goriškem. Ptičke so med prazniki v dar dobivali otroci, starejši pa so raje segali po velikonočni potici.
Nekateri jih shranijo, drugi jih pojedo ob jutranji kavi. Pa nič za to, veseli jih bodo vsi, ki jih bodo dobili.
»Ptički so naša domača in dolgoletna tradicija, saj nam jih je, ko smo bili še majhni, za veliko noč spekla stara mama,« je povedala Iva Lesica. »Na srečo se recept prenaša iz roda v rod. Za to slaščico, ki je tudi lep okras za praznik velike noči, je treba le nekaj potrpljenja, potrebujemo pa tudi hladen prostor, kjer bodo ptički pred peko počivali.«
| Velikonočni spomladanski ptički Za šest ptičkov potrebujemo: 500 gramov moke, 42 gramov kvasa, 2 žlički sladkorja, ščepec soli, 2,5 dl mleka, 100 gramov masla, 1 jajce. Za premaz potrebujemo stepen rumenjak, za oči ptičkov pa rozine. Priprava testa za ptičke ni zahtevna. V posodo damo vse sestavine, ki morajo imeti sobno temperaturo, torej tudi zmehčano maslo, ne sme pa biti raztopljeno. Nato zamesimo testo in ga pustimo, da vzhaja, vendar le toliko, da se podvoji. Na pomokani površini ga ponovno pregnetemo, razvaljamo za prst debelo in razdelimo na šest delov. Vsakega zvaljamo v 40 cm dolg valj. Zavežemo jih v vozel. En konec vozla oblikujemo v ptičjo glavo, drugi konec pa narežemo s škarjami v pahljačast rep. Vozel predstavlja telo, ki ga zarežemo s škarjami, da dobimo ptičja peresa. Premažemo jih s stepenim rumenjakom in za 15 minut postavimo na hladno, da ne vzhajajo preveč. Pred peko dodamo še dve rozini za oči. Pečemo 20 minut pri 200 ° C. |
