DELO IN ODDIH

Prvomajski prazniki po avtodomarsko

Objavljeno 27. april 2017 10.30 | Posodobljeno 27. april 2017 10.36 | Piše: Uroš Grošelj

Avtodomi so zelo priljubljeni, celo toliko, da niti niso več hit, pa so jih zato premožnejši kar nehali kupovati. In prav je tako. Vsi drugi zagrizeni avtodomarji pa jih imajo za uporabo in kupijo to, kar jim življenje v določenem trenutku pač omogoča.

Po avtodomarskem pravilu lahko konvoj kadar koli zapustite in se mu spet priključite ali pa tudi ne.

Greste na morje? Potem nasveta ne potrebujete, izberite katero koli vam ljubo morsko destinacijo, izkoristite prvomajsko priložnost prazne prve vrste ob morju in uživajte, če bo le vreme sodelovalo z vami. Ne pozabite na kolesa ali skuter, kajti v kampu nasedli avtodom postane za premike neuporaben in se tako rekoč izenači s prikolico. Ne bodite razočarani, če bodo vaši prijatelji, s katerimi se boste skupaj poveselili, ugodno najeli novo mobilno hiško (seveda v istem kampu, kajti zaradi družbe ste tudi vi tukaj), ki ima ločeni spalnici za otročad in ta stare in pravo pravcato keramično školjko, in na koncu za celoten aranžma plačali manj kot vi! Nikakor pa se račun ne izide, če boste avtodom povrhu vsega še najeli. To je daleč najdražja prvomajska kombinacija.

Če torej najemate avtodom, bi vam prvomajsko hrvaško morje odsvetoval, kajti divje kampiranje pri južnih sosedih ni tolerirano, prvomajski najem mobilnih hišk pa je nerazumljivo ugoden. Če imate v mislih katera koli druga morja, pa veselo na delo, kajti niso ravno blizu – ob tem sklepam, da si sosednje obale na relaciji Trst–Benetke ne predstavljate za sanjsko destinacijo.

Popotovanje

Prvomajski čas je torej precej bolj namenjen potovanju. Kam? Za začetek si izberite destinacijo, ki je s povratkom vred oddaljena največ 3000 kilometrov. To pa zato, ker je avtodomarskih 300 kilometrov na dan maksimum, ki še ponuja užitek in ni muka. Jasno, da prvo noč ali prvi dan potegnete tudi do 1000 kilometrov... in potem postane luštno. Imejte tudi v mislih, da ste prvega maja omejeni še z nadmorsko višino, kajti vse nad 1000 višinskih metrov se še nekako bori z zadnjimi izdihljaji zime.

Zatorej ne priporočam Švice in podobnih visokogorskih alpskih destinacij, vključno z vsemi alpskimi prelazi, ki postanejo prijetni šele junija (razen če greste smučat).

Raje se zapeljite:

• Kamorkoli v naši prelepi Sloveniji. Če ste malce radovedni, boste našli veliko presežkov, pa namesto v gorivo in avtoceste boste denar investirali v svoje želodce in znamenitosti.

• Sosedje Avstrijci so iz vsake vasice naredili atrakcijo. Vse, kar morate storiti, je, da greste v prvo in tam naberete prospekte ter ideje za vse nadaljnje poteze. V Avstriji spite kjer koli v miru kot doma.

• V razne lande: Legoland, Disneyland, Mirabilandija, Gardaland, Euroland, Marineland in druge. Te destinacije uporabite kot nagrado za mularijo in jih povežite še z vsemi drugimi zanimivostmi na poti tja in nazaj.

• V Romunijo: grad grofa Drakule, Bukarešta, tista Ceauşescujeva zavita gorska cesta, pragozdovi z risi in medvedi...

• Kamor koli v Italijo, kjer je vedno in povsod prima: v Toskano, San Marino, v Cinque Terre, na Gardsko jezero, v Rim, Kalabrijo, Apulijo, na Sicilijo... Letos ne hodite v Marche in Apenine, ki jih je razdejal potres.

• Če greste na Korziko ali Sardinijo, načrtujte bivanje na otoku minimalno osem dni, sicer je lahko trajekt preslabo izkoriščena investicija (približno 500 evrov).

• V Črno goro: v Kotor, Budvo, do Ulcinja in na Adi Bojani obvezno v eno od ribjih restavracij na splavih, pa na vinsko turo v Podgorici, voda bo tudi prava za raft na Tari (sicer še mrzla kot pes...), pa v Cetinje in na Lovćen in nazaj dol v Kotor (če si upate z avtodomom po tisti najbolj spektakularni gorski cesti na Mediteranu).

• V Provanso: Monte Carlo, Azurna obala, parfumerije v Grassu, kanjon reke Verdon, Avignon, Roussillon s svojo oker barvo, delta reke Rone in Camargue...

• V Normandijo: skozi Pariz pa dan D in vse drugo, in če je čas, še malo v Bretanjo, vsaj do Mont St. Michela.

• Med tulipane na Nizozemsko.

• Na mivko na Dansko.

• Na turo po nekdanjem Varšavskem paktu (Češki Krumlov, Plzen, Karlovi Vari, Praga, Krkonoše, Auschwitz, Krakov, rudnik soli, Zakopane pa čez Slovaško nazaj mimo Dunaja).

• V krasen ZOO v Budimpešto in skopat se v Miškolc.

• V razne Beograde in Sarajeve in Vojvodine.

• V Mostar in Dubrovnik – ta je lepa. Pa ne v kamp na Hrvaškem, ampak potujte! Če boste avtodom dali na kak trajekt in na otok, vam bodo otočani za prvega maja skoraj zagotovo dali mir, tudi če ne boste v kampu.

• V Barcelono in Katalonijo pa obvezno skok čez Andoro ob vrnitvi.

• V Nemčiji se tudi najde marsikaj... Recimo tehniški muzej v Münchnu pa muzej v Sinsheimu in srednjeveška mesta.

• In seveda bavarski gradovi norega Ludvika, kar združite z rudnikom soli v Halleinu in s Salzburgom.

• Ali pa kolesarite ob Donavi tam okoli Passaua, vključite lahko še Dunaj.

Skratka, prvi maj je definitivno idealen termin za avtodom. Ne bojte se spati svobodno, ko potujete, a ne prenočujte na avtocestnih bencinskih servisih! Če ste sami, gverilska taktika spanja in parkiranja ni problematična, drugače je, če vas je več. Trije avtodomi potrebujejo okrog 25 metrov dolgo postajališče, če se želijo ustaviti drug za drugim. Brez slabe vesti izkoristite prvo avtodomarsko pravilo: vsak udeleženec konvoja se lahko kadar koli in brez nepotrebnih razlag odcepi in potem vrne ali pač ne. Zamere ni, dopust je vaš!

Maksimalno izkoristite ugodnosti avtodoma, ki ste jih (tako ali drugače) drago plačali! Naužijte se svobode, ki jo omogoča hiša na kolesih, resnično je neprecenljiva. 

Deli s prijatelji