NAUKI

Prvi slovenski guru Martin Kojc: Učbenik življenja

Objavljeno 24. julij 2016 10.30 | Posodobljeno 24. julij 2016 10.30 | Piše: Mateja Blažič

Martin Kojc je bil psiholog, rojen na prelomu stoletja. Bil je prvi slovenski hipnotizer, s psihoterapijo je dosegal neverjetne uspehe doma in v tujini.

Želja se izpolni samo, če nam za njeno izpolnitev sploh ni mar.
Napisal je več duhovnih knjig, ki jih še vedno ponatiskujejo, njegove nauke pa v različnih preoblekah spodbujajo mnoge sodobne duhovne prakse. 

Kojc je kot psihoterapevt uspešno zdravil različne fizične bolezni in nervoze. Pri tem si je pomagal s hipnozo in zasnoval svoj nauk o življenju in duhovnih zakonih. Menil je, da je človekovo prepričanje tisto, ki določa njegovo usodo, vodijo pa ga želje kot odraz volje prasile. Enako privlači enako. Čim večkrat imamo določene predstave in čim več energije vložimo vanje, tem verjetneje bo prišlo do njihove uresničitve.

Zdravilna moč misli

Pacienti so verjeli v svoje ozdravljenje in ozdraveli. Vera v ozdravitev je povzročila, da so začele duševne in telesne funkcije spet delovati. Kako? Ker je človeška misel bolj realna sila kot motor, ker moč misli lahko zdravi ali ubija. Ker je misel zdravilo, pravi Kojc. Tudi dovzetnost za okužbo temelji na našem duhovnem stanju – če misliš, da boš zbolel, se bo to zgodilo. Zato tudi nikoli ne moremo z zunanjimi sredstvi preprečiti ali ozdraviti bolezni, kajti vzrok tiči v mislih, uči Kojc. Šele ko naravnamo misli na zdravje, lahko ozdravimo. Človek lahko v življenju namreč prejme le to, o čemer misli, da bo prišlo, strah pa poraja občutek nemoči. Budi negativno predstavo, ki uresniči, česar se bojimo. Toda človeka, ki zaupa prihodnosti, ne more nikoli doleteti nič nezaželenega.

imageDuhovni zakoni za oblikovanje usode po svojih željah

Preberite in predelajte spodnje Kojčeve nauke postopno in počasi. Premislite o njih in jih poskusite prenesti v življenje.

  • Vse, kar se upira našim željam, izvira iz napačnih duhovnih usmeritev v nas. Mišljenje, ki temelji na našem prepričanju, ima čudežno moč, da manifestira vidne pojave v materialnem svetu. Materija ne obstaja kot delujoča sila. Vse, kar imamo za materialno, je le zrcaljenje naših prepričanj o življenju.
  • Človek spozna, kaj je volja prasile (vesolja, boga), če posluša svoje želje. Volja prasile oziroma želja se izpolni, le če smo prepričani, da se bo. Ko to veš, mine skrb za prihodnost, zato zaželeno pride samo po sebi.
  • Če ne oviraš poteka izpolnjevanja želja, se ti želja izpolni kot darilo. Če hočemo izsiliti zdravje, smo lahko prepričani, da bo prišlo do bolezni ali neuspeha. Če hotenje in hrepenenje po zdravju ali uspehu izostane, smo lahko vselej prepričani, da že imamo zdravje ali uspeh oziroma da bosta prišla ali trajala.
  • Jasno si prikličite v zavest, da je vse, kar se dogaja, vnaprej določeno, modro, dobro in samo izpolnjuje in izboljšuje življenje. Človek mora prasili zaupati in ji prepustiti vse v svojem življenju. Naše želje se izpolnjujejo toliko, kolikor zaupamo prasili in s tem prihodnosti.
  • Prepričanje, da se bo zgodilo nekaj nezaželenega, se izraža kot sovraštvo do okolice. Kadar koga sovražimo in slabo mislimo o njem, smo notranje prepričani, da nam bo nekaj zaželenega odrekel, a ga s tem hkrati posredno oviramo, da bi nam to dal. Dokler nekaj sovražimo, nas to nujno razočara – vseeno, ali gre za ljudi, živali itd. Ljubezen lahko vzbudi samo ljubezen, sovraštvo pa sovraštvo. Iz ljubezni ne more nikoli izvirati nič slabega, iz sovraštva pa nikoli nič dobrega. Kar ljubimo, nas mora po duhovnih zakonih dvigati, in kar sovražimo, nam lahko samo škoduje. Ko začnemo živeti v harmoniji s svetom, ki nas obdaja, ga začnemo ljubiti, razumeti in upoštevati, je po duhovnih zakonih ta svet prisiljen, da nas prav tako ljubi in dviga. Naš duh je močnejši in občutljivejši od največjega radijskega oddajnika na svetu. Oddaja z bliskovito hitrostjo vsako človekovo misel v vesolje in vsa živa bitja jo nezavedno čutijo. Enako privlači enako. Tudi enake misli privlačijo enake misli. Po zakonu večne izravnave dobimo od okolice le to, kar smo ji dali – dobro ali slabo. Po zakonu mora priti vračilo, prej ali slej, od tod ali drugod.
  • Človek, ki je dosegel uravnovešeno notranje življenje, je brezmejno miren. To je človekovo normalno stanje.
  • Človek mora mirno vztrajati v vseh življenjskih položajih, pri svojih ciljih in veselo in brezskrbno doživljati in urejati sedanjost. Velika napaka ljudi je, da hočejo zaželeno izsiliti. A želja se izpolni, samo če nam za njeno izpolnitev sploh ni mar. Človeku, ki prasili slepo zaupa v vseh življenjskih položajih, se ne more zgoditi nič nezaželenega več. Takoj ko začnemo zahtevati ali pričakovati, ko hočemo izvleči osebno korist iz nečesa, ko od nekoga nekaj hočemo, to postane težko, ker nas zasužnji prebujena človeška volja s spremljajočimi pojavi – bojaznijo, skrbjo, lakomnostjo, upanjem, sovraštvom.
  • Moč, ki more pregnati vsako bolezen in nesrečo, je v notranjem prepričanju, da smo varni pred vsako boleznijo in nezgodo. Opazujmo, kar se nam prikazuje kot materialno dogajanje. Nikoli pa iz tega ne delajmo končnih sklepov. Vse materialno je namreč le zrcaljenje duhovnega dogajanja. (Martin Kojc, Učbenik življenja)

»Preberite več v Suzy, naši novi tabloidni reviji Slovenskih novic, ki izide vsak petek. Najdete jo v bližnji trafiki, še bolje pa bo, če se nanjo naročite in jo boste dobili v svoj nabiralnik. Pišite nam na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled. oziroma pokličite na brezplačno številko 080 11 99.« 

image

Deli s prijatelji