Od malega se spomnim sosedovega vrta, ki je bil zasejan in zasajen vselej vsaj dva tedna, raje celo tri, pred našim. Mojo mamo je vsakič malo razjezilo, češ, spet sem pozna z delom in bomo pozneje uživali v solati. Z leti se je izkazalo, da to ni tako, celo nasprotno, pridelki z obeh vrtov so rasli in dozorevali približno sočasno, saj lahko seme v mrzli zemlji kali tudi do tri tedne dlje kot v tisti z ustrezno temperaturo. Pravzaprav smo ugotovili, da so nekatere vrtnine, ki so bile sejane pozneje, celo lepše uspevale in so bile odpornejše proti boleznim.
To je navsezadnje logično, v mrzli zemlji seme ali sadika porabita veliko več energije, da se sprožijo procesi rasti kot v toplejši, kjer so razmere za kalitev optimalne. Izkušnje kažejo, da rastlina na hladnem raste počasneje ali bo celo propadla, nestrpni vrtnarji pa se zaradi tega usajajo nad slabim semenom.
Vrtnarske zvijače za zgodnjo setev
Če smo res zelo neučakani, lahko z zvijačo dosežemo, da se bo zemlja ogrela nekoliko prej. Potrebujemo le prozorno folijo, s katero pokrijemo gredo, in nekaj sonca, ki bo poskrbelo za gretje. Tako pustimo kakšen teden, po setvi pa gredo pokrijemo s kopreno, ki bo toploto vsaj malo zadrževala.
Sicer pa prva semena lahko vržemo, ko se zemlja v setveni plasti, to je do globine 5 centimetrov, ogreje na temperaturo 5 °C. To je čas za setev prve solate, brez katere si slovenski vrt težko zamišljamo.
Zgodaj spomladi sejemo mehkolistno solato, na primer sorti majska kraljica in atrakcija, med drugimi vrtninami pa zlasti bob in grah, ki ju pred setvijo namočimo v topli vodi, pa tudi redkvico, rukolo in krešo. Tako zgodaj sadimo tudi čebulček in spomladanski česen.
Nikar ne hitimo s peteršiljem in korenjem
Pa če si še tako želimo čim prej poskušati aromatične liste in sladke plodove. Če v normalnih razmerah kalita teden ali dva, na mrzlem potrebujeta več kot mesec, torej se zgodnja setev ne izide, poleg tega bo v tem primeru pridelek slabši. Pa tudi ko bo dovolj toplo, za začetek izberimo primerne zgodnje sorte.
Podobno velja za krompir, tisti, ki ga sadimo v primernem času, bo v rasti zlahka ujel onega, ki je na mrzlem le s težavo vzkalil.
Po toplih dnevih se lahko tudi ohladi
Tudi če so zgodnji pomladni meseci topli, kot smo doživeli lani, pa velja biti previden in kljub višjim temperaturam preveriti še koledar. Kaj lahko se namreč aprila temperature znižajo in zemljo še bolj ohladijo, kar bo povzročilo zastoj rasti rastlin, ki smo jih zgodaj posejali.