NA TRŽNICAH

Primerjava cen: Miljska figa pa beli in rumeni matalon

Objavljeno 02. september 2015 17.50 | Posodobljeno 02. september 2015 17.51 | Piše: Alenka Kociper

Na stojnicah s sadjem cveti ponudba fig, od svetlo zelenih, rumenih do tintno modrih, sladko lepljivih in nadvse okusnih.

Milan Katarinčič jih goji v Dekanih. Foto: Alenka Kociper

Figa je sadež toplih krajev, čeprav jih lahko za domačo preskrbo dokaj uspešno gojimo tudi na celini, zlasti na dobrih vinogradniških legah. Pri nas uspevajo predvsem v Istri, na Goriškem in v Brdih, kjer najdemo večje nasade, od koder zrele fige potujejo na tržnice po vsej Sloveniji. Za gojenje ni preveč zahtevna in dobro prenaša sušo, čeprav v takih razmerah slabše rodi, precej škode na pridelku pa lahko povzroči preveč vlage.

Povprečen ljubitelj sadja sorte loči predvsem po barvi, od belih, zelenih do modrovijoličnih, v resnici pa v Sloveniji uspeva več kot 20 sort. Poznamo enorodne in dvorodne, prve rodijo enkrat, druge dvakrat v sezoni.

Od Pirana do Milj

Priljubljena in bogato rodna jesenska sorta je miljska figa, ki uspeva od Pirana do Milj, kot nas je podučil Milan Katarinčič, ki z družino kmetuje v Dekanih in med drugim prideluje fige, pridelek pa redno vozi na ljubljansko tržnico. Miljska sorta je zelo priljubljena, saj ima kakovostne, aromatične in nadvse okusne modre plodove, poleg te pa pri Katarinčiču rastejo še sorte beli in rumeni matalon in dvorodna cvetek, ki pa jeseni daje slabši pridelek kot zgodaj poleti, v prvem rodu.

Od sogovornika smo izvedeli še, da fige dobro uspevajo brez uporabe fitofarmacevtskih sredstev, pravzaprav jim škropljenje celo škodi, saj po njem odvržejo listje, kar pa seveda prepreči zorenje plodov. Te je treba pobirati sproti, kakor dozorevajo, tako rekoč vsak dan. Če hočemo, da so res okusne, morajo namreč povsem dozoreti že na drevesu, ne tako kot kakšno drugo sadje, ki ga lahko poberemo malce zelenega in potem dozori v shrambi. Pri pobiranju je priporočena uporaba zaščitnih rokavic, saj figovo listje lahko povzroči alergijo na koži.

Cene fig so na tržnici podobne cenam grozdja, v Ljubljani se gibljejo od 4 do 6 evrov za kilogram, na tržnici v Kranju jih dobite za 4 evre na kilogram.

Tudi z ekološke kmetije po 4 evre

Na ljubljanski tržnici smo našli nekaj ponudnikov uvoženih fig, zlasti italijanskih in dalmatinskih, cene pa so podobne kot za slovenske, 4 ali 5 evrov za kilogram. Niti ekološke niso nič dražje, kmetija Fras iz Ankarana jih ponuja po ceni 4 evre za kilogram, tako na ljubljanski kot tudi na kranjski tržnici. Kot je povedal Boris Fras, je letos odličen pridelek drugega roda sorte beli matalon pa tudi bele petrovke. Imajo tudi sorto brežecke, ki je podobna zelenki, njena posebnost pa je to, da sadeži že na drevesu rahlo ovenejo in so zelo primerni za sušenje.

 

Deli s prijatelji