Kislo zelje in repa sta nadvse cenjena hrana hladnejših dni. Lahko ju uživamo surova ali pripravljena v številnih priljubljenih jedeh, iz enega ali drugega pripravimo joto, dušeno zelje ponudimo k mesu in žgancem ali krompirju, Prekmurci pa so mojstri v pripravi bujte repe. Medtem ko v Ljubljani prodaja sveže kisane repe in zelja že cveti, je ponudba na Štajerskem, zlasti pa v Pomurju, še bolj skromna. Tako Pomurci na tržnicah ponujajo še celo lansko repo in zelje, nekateri pa imajo na stojnicah tudi že letošnje.
V Ljubljani 2 evra na počez
Na osrednji ljubljanski tržnici kaže, kot da so prodajalci dogovorjeni za cene, saj med njimi ni prav nobenih odstopanj. Tako vsi ponujajo ribano kislo zelje po 2 evra za kilogram, prav toliko je treba odšteti za kislo repo. V ponudbi smo našli tudi kisane zeljne glave, iz katerih v zimskih dneh pripravimo tradicionalne sarme, kilogram prav tako stane 2 evra. Ljubljanske cene veljajo tudi v Celju, kjer sta tako repa kot zelje po 2 evra za kilogram, kisanih glav pa za zdaj nismo zasledili.
Na pomurskih tržnicah se velja v cene malce bolj poglobiti, zlasti če kupujemo večje količine. Razpon cen za ribano kislo zelje je namreč med 1,30 in 1,90 evra za kilogram, nekoliko višje so cene kisanih glav, med 1,50 in 1,90 evra za kilogram. Še dražja je kisla repa, za katero bo treba odšteti od 1,80 do 2,50 evra za kilogram, kar je, zanimivo, precej dražje kot v Ljubljani.
Zeljna tekočina za zdravje in dobro počutje
Podjetni zeljarji ponujajo tudi zeljnico, to je tista sveža in nadvse zdrava tekočina, ki nastaja v procesu kisanja zelja, kupimo pa jo lahko v pollitrskih plastenkah. Pri tem izdelku je logika cen obrnjena na glavo, zeljnica je namreč občutno najcenejša v Ljubljani, kjer vam zaračunajo pol evra za plastenko, torej evro za liter. V Pomurju vam za liter zaračunajo 1,80 evra, v Celju pa kar 2, kar je precej več kot v pregovorno najdražji Ljubljani.
Za primerjavo smo vzeli pod drobnogled cene v trgovinah, v Sparu v Ljubljani je kislo zelje po ugodni ceni 1,39 evra za kilogram, podobno nižje cene je opaziti tudi v pomurskih trgovinah. Na naše presenečenje pa v Sparu za plastenko zeljnice zaračunajo 1,29 evra, to pomeni kar 2,58 evra za liter, kar je v primerjavi s tržnicami zelo visoka, skoraj trikratna cena.
Predstavljamo prodajalce: Jani Čuda, branjevec iz Trnovega Najbrž ga ni obiskovalca ljubljanske tržnice, ki ne bi slišal za trnovske in krakovske branjevke, ki so meščane stoletja preskrbovale z zelenjavo. Njihova posebnost je bila v tem, da so imele kmetije v bližini mestnega jedra, prepoznavne pa so bile po vozičkih ali cizah, na katerih so pridelke pripeljale na trg. Starejši Ljubljančani še danes znajo povedati, da so slovele kot odlične solatarice, ki so znano ljubljansko ledenko izvažale celo na Dunaj, v Prago in Gradec. Danes o priletnih Trnovčankah na tržnici ni več duha ne sluha, spomin na njih pa ohranjata branjevca, ki nadaljujeta tudi tradicijo cize. Eden od njiju je Jani Čuda, ki je zemljo skupaj z ženo prevzel od njenih staršev. Kmetija Čuda je usmerjena predvsem v vzgojo sadik in zelišč, ponujajo pa tudi sezonsko zelenjavo. Na približno 40 arih pridelujejo vrtnine, ki jih Jani vozi na tržnico, pri delu na zemlji pa pomagata tudi žena in hči. Jani nam je zagotovil, da pri gojenju zelenjave in zelišč ne uporabljajo kemije, čeprav nimajo ekološkega certifikata. Ob našem obisku je s prenosne stojnice na vozičku dišalo po sveži melisi in meti, Jani pa je poleg tega ponujal sveže rezane v šopke povezane origano, peteršilj, timijan, luštrek pa tudi sušeni lovor in sadike solate. Med čebulo in paradižnikom smo opazili bučke čajote, gladke in bodičaste, Jani pa je pojasnil, da med njimi ni razlike v okusu, le da prvih pred uporabo ni treba olupiti.
|
