Nedvomno so najbolj klepetavi hišni ljubljenci, kar ni čudno. Imajo namreč sposobnost povzemanja človeškega govorjenja in učenja besed. A ljudem so podobne tudi po zgovornosti; tudi papige niso vse enako klepetave. Ene govoričijo nenehno, druge kakšno izustijo le, ko se jim zdi nujno. Nekatere začno govoriti same, spet druge moramo k temu spodbujati in jih učiti. Kako jih naučiti, da posnemanje besed postane govorjenje?
Začnemo s črkami
Besede moramo ponavljati pogosto, saj papigo tako pritegnejo, da postane pozorna in začne ponavljati slišano. Vendar pa samo to ni dovolj, ampak moramo uporabljati tudi druge načine, kot na primer ponavljanje posameznih črk. Papige menda najlažje izgovarjajo črko R. Ko je naučenih nekaj črk, lahko začnemo z besedami. Te počasi in vztrajno ponavljamo, da jih papiga osvoji. Pri tem se moramo vsaj na začetku držati kratkih besed. Lažje bo in tudi bolj dovzetna bo za učenje; lahko se bo naučila več besed, kar bo zanjo zagotovo spodbuda. V nekem smislu so papige podobne ljudem, saj so za učenje ene dovzetne bolj, druge manj. Poleg tega pa se lahko začnejo tudi dolgočasiti, zato je treba poiskati pravi trenutek in motivacijo. Pravijo, da je treba za uspeh pri njih vzbuditi občutek, da gre za igro in nekaj zanimivega. Podobno kot denimo pri psih se tudi pri papigah obnese, če dovzetnost in trud nagradimo s pohvalo, božanjem, kakšno poslastico. Učenje bo tako povezala s prijetnimi stvarmi ali koristmi.
Izkoristimo tekmovalnost
Če je lena za učenje, je ni priporočljivo siliti za vsako ceno. Kategorično menda odbijajo vse, kar imajo za obvezo ali prisilo. Zato je boljše, če v takšnih okoliščinah počakamo na drugo priložnost, ko bo učenka bolj pri volji. Če učenje pogosto odklanja, je dobro poiskati druge prijeme. Papige so tekmovalne in rade v središču dogajanja ali celo pozornosti. Takšno samovšečnost, če se malce pošalimo, lahko izkoristimo. V njeni bližini govorimo, besede pa za nami ponavlja drug človek. Tako bomo vzbudili njeno radovednost in besede bo začela ponavljati tudi sama. Čeprav se morda sliši smešno, ni odveč, če človeku, ki ponavlja za nami, damo kakšno nagrado. Papiga bo hitro ugotovila, za kaj gre, zato se bo tudi sama kmalu vključila. Govorimo s prijaznim glasom, spreminjamo intonacijo. Učinkovita je tudi družba druge papige, saj se med seboj posnemata in tekmujeta.
Razumejo?
Koliko besed se bo naučila, je seveda odvisno od njenega značaja, volje za učenje, bistrosti in podobno, vsekakor pa tudi od vrste. Nekatere si namreč menda lahko zapomnijo več deset besed in tudi celih stavkov; strokovnjaki menijo, da jih znajo uporabljati celo v pravem trenutku ali situaciji, kar kaže na to, da naj bi bile sposobne celo razumeti pomen izgovorjenega. Kot kažejo izkušnje, so najbolj dovzetne za učenje zvokov, ki so zanje zanimivi. Klasičen primer je denimo zvonjenje telefona.
Ne glede na trud, ideje in vztrajnost pa se zgodi, da papiga ne bo govorila. Nekatere vrste namreč potrebujejo več časa. Prav tako je mogoče, da zaradi besed v spominu nekega dne na vsem lepem začno govoriti same od sebe. Kot pravijo, naj bi se starejše živali težje učile. Molčečnost je lahko tudi posledica travm ali težav z zdravjem. In ne nazadnje pride tudi dan, ko kljub pokanju od zdravja pač niso pri volji za klepetanje.
Mojstrice kletvic?
Papige so zelo učljive tudi za kletvice. Teh se namreč naučijo najhitreje in, kot se šalijo nekateri lastniki, tudi najraje. Ker tudi pri papigah drži rek, da kar se Janezek nauči, to Janez zna, je treba biti previden. Če ne želimo, da preklinja kot star mornar ali še kaj hujšega, se moramo tega sami vzdržati. Kletvice iz njenega kljuna ignoriramo, za lepe besede jo nagradimo.
