Občina Žirovnica na Gorenjskem je znana zlasti po kulturni dediščini, ki so jo zaznamovali France Prešeren, Matija Čop, Fran Saleški Finžgar in Janez Jalen. Kar nekako v senci teh so doslej ostali začetki sodobnega čebelarjenja. Anton Janša se je leta 1734 rodil v vasi Breznica pri Žirovnici. V otroštvu se je z bratoma, ki sta bila tudi nadarjena, navduševal nad slikarstvom. V domači hiši so si uredili slikarski atelje, a Antona je pritegnil tudi domači čebelnjak.
Tam so se zbirali tudi drugi okoliški čebelarji, on pa jih je vseskozi pozorno poslušal, a razmišljal s svojo glavo.
Ugotovil je, da troti niso vodonosci, kot so takrat trdili, temveč imajo pomembno vlogo pri razmnoževanju, da panj pri rojenju s polovico delavk zapusti stara matica, še preden se mlada izleže, sicer jo mlada umori, da je dobro roj čim prej ujeti in vložiti v prazen panj, da se čebele čim manj izčrpajo, in še več takega.
Anton slikar
Leta 1766 so se bratje odpravili na Dunaj študirat slikarstvo, čeprav niso bili pismeni, a v tistih časih to ni bilo nič posebnega in tega so se brž naučili. Pozneje sta brata na Dunaju postala priznana slikarja in grafika, Anton pa se je prijavil na razpis dunajske Gospodarske družbe za učitelja čebelarjenja, kar je uvajala napredna cesarica Marija Terezija. S svojim znanjem je z lahkoto opravil izpit in tako leta 1770 postal cesarsko-kraljevi učitelj čebelarstva. Uveljavil je kranjski način umeščanja panjev v za to postavljene stavbe, čebelnjake, kakršne poznamo še danes.
Napisal je dve temeljni deli za razvoj čebelarstva, Razpravo o rojenju čebel in Popolni nauk o čebelarstvu. Kot slikar je že na domačem panju upodobil zgodovinske in hudomušne prizore na panjske končnice, kar je postala in ostala svetovna posebnost panjev naših krajev. Nekateri menijo, da s poslikavo ali barvanjem panjskih končnic pomagajo čebelam najti pravi panj, a to s tem nima nobene zveze. Čebela nagonsko in po vonju natančno ve, kam mora.
Janšev čebelnjak spomenik in spodbuda
Čebelarska zveza Slovenije in njen predsednik Boštjan Noč iz Sela pri Žirovnici ter predsednik čebelarske družine Žirovnica Franc Pfajfar si prizadevajo za boljše razumevanje in večjo prepoznavnost te dejavnosti pri nas, Zavod za turizem in kulturo Žirovnica in njegova direktorica Maja Zupan pa jim po svojih močeh pomagata.
Na predvečer rojstnega dne Antona Janše 19. maja bodo Čebelarsko društvo Antona Janše iz Žirovnice, Občina Žirovnica, Osnovna šola Žirovnica in Zavod za turizem in kulturo Žirovnica organizirali prireditev z imenom Rojstni dan Antona Janše za svetovni dan čebel. V teh krajih se ravnajo po starem in si prizadevajo za boljše razumevanje po izreku, ki pravi Po bučelah se vižej! To pomeni – po čebelah se ravnaj!
Čebelnjak Antona Janše
Janševi so se že od nekdaj ukvarjali s čebelarstvom, pisnih podatkov o prejšnjih čebelnjakih ni. Prvega je postavil Antonov oče že leta 1734, prav v letu njegovega rojstva.
Posebnost tega čebelnjaka so enako veliki panji z vmesnimi okvirji za satovje, da se da v celoti izvleči in prepeljati čebele drugam na pašo, kar je še en Janšev izum. Takim panjem pravimo nakladalni panji ali, kot jih je imenoval Anton Janša, kranjíči.
V njem je kar 78 panjev, kar pri prejšnjih ni bilo mogoče. Je v celoti lesen, pokrit s skodlami, s precej veliko prostora v notranjosti za čiščenje iz vzdrževanje zadnjih delov panjev pa tudi morebitne posege vanje.
Ker les pač dotraja, sta tedanji lastnik Kuharjevine, kot se po domače pravi, pisatelj Janez Jalen in brezniški župnik Kramar dotrajani panj podrla in na istem mestu postavila novega, enako velikega. Za spomin sta pustila le hrastov prečni tram. Leta 1965 je tudi ta dotrajal, zato ga je skupina požrtvovalnih okoliških čebelarjev pod vodstvom Velka Razingerja popolnoma obnovila. Z nenehnimi manjšimi popravili stoji še danes. V današnjem čebelnjaku verjetno ni nobenega prvotnega dela več, celo tisti hrastov tram je menda nekje v Celju. Človek je že zelo zgodaj spoznal, da je zanj lažje čebelji roj ujeti in ga namestiti v bližino polja v odrezano drevesno duplo. Pozneje ga je nadomestil z narobe obrnjeno košaro, spleteno iz slame, z odprtino spodaj za vhod. Temu danes pravimo panj. Pomanjkljivost takih panjev je slaba izolacija in posledično zmrzal ter propad čebelje družine. Skoraj pred 200 leti je župnik v teh krajih, Jakob Zupan, o Janši napisal zbadljivko:
»Na Kranjskem se kisal, je muhe redil, na Dunaju pisal, gospodo učil.«
