Kadar govorimo o gnojilih, večinoma mislimo na dušik. Poljščine, kot so koruza, žito in riž, ga potrebujejo v velikih količinah, zato ga moramo zagotavljati z veliko gnojila. Dušik je sicer plin, ki ga je v zraku največ, a ga večina rastlin ne zna koristiti.
Pomoč mikroorganizmov
Nemški gigant Bayer je združil moči s startup podjetjem Gingko Bioworks iz Bostona, ki se ukvarja z manipulacijo mikrobov. Njihov cilj je bakterije, ki vežejo dušik, pripraviti do tega, da bi sodelovale z rastlinami. Tovrstne odnose že poznamo pri nekaterih rastlinah, za primer fiksacije atmosferskega dušika najpogosteje navajamo stročnice, torej grah, fižol, in deteljo, ki jim pomagajo bakterije iz družine Rhizoba. Najdemo jih na koreninah, kjer ustvarijo posebne nodule, v katerih se kopiči dušik in spreminja v amonijak. Tega lahko rastlina nato uporablja. Bakterija dobiva hrano iz korenin in jo rastlini vrača z dušikom. Trave niso sposobne privabiti teh bakterij, zakaj, ne vemo. Zdaj poskušajo ugotoviti, kako bi jih lahko pritegnili k drugim poljščinam. Če bi jim to uspelo, bi močno razbremenili okolje, saj so gnojila in njihova uporaba veliki škodljivci.
Zahteven projekt
Strokovnjaki se zavedajo, da gre za zelo zahteven projekt; najprej bodo poskušali v laboratoriju vzgojiti bakterijo, ki fiksira dušik, potem pa jo nekako povezati z rastlinami. Znane so tudi alternative temu pristopu, na primer kolobarjenje, kar pomeni, da sadimo rastline, ki so sposobne fiksacije in bogatitve prsti. Obstajajo tudi organska gnojila, ki niso iz naravnega plina ali nafte, se počasi razkrajajo in so uporabna za daljše obdobje. Nekateri posevki, denimo rž in detelja, ki jih posejemo po poletni žetvi, vrnejo hranila v prst, da je naslednje leto pripravljena na novo sezono.
