Ob koncu vročinskega vala je prehod izrazite vremenske fronte tudi tokrat postregel z močnejšimi nevihtami z viharnimi sunki vetra. Ohladilo se je in 25. julija zjutraj so bile temperature zraka med 11 in 13 °C, le na Primorskem in v Beli krajini je bilo med 14 in 16. V visokogorju je bila jutranja temperatura okrog 1 °C. Največ dežja je od 22. do 25. julija padlo v severnem in severozahodnem delu Slovenije, v Bovcu čez 100 mm, v Breginju 65, v Lescah 56, v Zgornji Radovni 76. Tudi ponekod v osrednji Sloveniji je padlo okrog 40 mm dežja (Ljubljana – letališče JP 40,7 mm, Topol pri Medvodah 40,6). Lokalno zelo raznolike so bile padavine na Celjskem in Štajerskem (Gačnik 53 mm, Maribor – Vrbanski Plato 41,19, Celje 21,3, Maribor – Tabor 18,7, Ptuj 13,4). Med 20 in 30 mm je padlo v severovzhodnem delu Slovenije (Lendava 21,8).
Suša vztraja
Žal pa najbolj sušna območja niso dobila obilnejšega dežja: suha ostaja Bela krajina (Črnomelj 3 mm, Metlika 13), Dolenjska (Sevno 15, Krško – papirnica 18,1), prav tako Obala (Portorož 3,5) in del Krasa (Ajdovščina 19). Klub lokalnim padavinam na najbolj sušnih območjih te niso popravile stanja vodne bilance površinskega sloja tal. Zato se kmetijska suša v vegetacijskem obdobju, to je od 1. aprila dalje, še vedno zaostruje na jugovzhodu države. Prihaja namreč že četrti vročinski val, ki bo znova povečal izhlapevanje.
Presuho za ajdo
Marsikje so strnišča prazna in ni bilo setve strniščnih dosevkov. Kjer je bilo suho, je to razumljivo, kjer pa ne, je to velika škoda.
Strniščne posevke sejemo po spravilu žit, zgodnjega krompirja in vmesnih posevkov. Imajo veliko dobrih lastnosti. Z njimi izboljšamo kolobar in preprečujemo slabšanje strukture tal ob vročini in nalivih ter povečamo njihovo zračnost. Z vključevanjem strniščnih posevkov v kolobar izboljšujemo količino organske snovi v tleh, kar poveča odpornost proti suši.
Na ta način lahko pridelamo dodatno krmo za živino ter zmanjšamo zapleveljenost. Pomembni so tudi za videz krajine in so paša za čebele. Strniščne posevke sejemo za prehrano ljudi, za krmo živali in za zeleni podor. Najbolj znani so ajda, proso, strniščna repa, za krmo pa inkarnatka, črna detelja, krmna ogrščica, ljuljka, lucerna in druge; za zeleni podor pa na primer bela gorjušica in facelija.
Ali lahko napovemo točo?
Za nastanek neviht morajo biti izpolnjeni nekateri pogoji, ki jih meteorološki modeli dokaj dobro napovejo. Vendar pa ni možno niti za nekaj ur vnaprej, kaj šele za dan ali dva, z gotovostjo napovedati lokacije nevihte in njene intenzitete. Nevihtni oblak se lahko razvije v manj kot eni uri, in šele ko nastane, ga lahko spremljamo s sistemi za daljinsko zaznavanje (radar, satelit, strelomerne meritve) in z določenimi metodami predvidimo njegovo gibanje za uro ali največ dve vnaprej. Pojav toče je krajevno še bolj omejen in nepredvidljiv. Načeloma je možna ob vsaki nevihti, verjetnost za njen pojav pa raste s pregretostjo ozračja, spreminjanjem smeri vetra z višino in z razpoložljivo zalogo vodne pare v ozračju. Te značilnosti povzemajo tako imenovani labilnostni indeksi, ki nam omogočijo oceno morebitne nevarnosti tega pojava. Verjetnosti pojavljanja toče lahko sledite na spletni strani Arsa http://meteo.arso.gov.si/met/sl/warning/hail/.
