Pred sajenjem semena namočimo v vodo

V slovenski tradicionalni kulinariki ni veliko pekoče hrane in tako sem se s pekočimi jedmi srečala šele kot študentka, ko so prijatelji iz Šrilanke pripravljali večerje, na katerih so bolj ali manj prevladovale.

Na moji ekološki kmetiji sem lani prvič posejala semena različnih čilijev. Ker so lepo uspevali, sem vse skupaj ponovila letos, le da sem posejala še več različnih sort.

Čili rocotto na okenski polici

Dober primer takih gojiteljev sta zakonca iz Londona, s katerima sem se spoznala na ljubljanski ekološki tržnici na Pogačarjevem trgu, ko sta pri meni kupovala čilije. Čez nekaj tednov sem od njiju v kuverti po pošti dobila nenavadna črna semena čilijev rocotto, ki se v teh dneh že barvajo rdeče na številnih sadikah, ki sem jih posejala že konec februarja. Znanca, ki sta mi poslala seme, živita v centru Londona in gojita čilije na okenski polici, zdaj spet potujeta po Sloveniji in oglasila se bosta pri meni, da vidita, kaj je zraslo.

Zemlja naj bo vlažna, a ne premokra

V drugi polovici februarja kakovostna semena posejemo v platoje. Skrbimo, da je zemlja ves čas vlažna, a ne premokra, ker bodo semena sicer splesnela. Če pa se bo osušila, seme ne bo kalilo.

Temperatura mora biti višja od 20 stopinj Celzija in biti moramo potrpežljivi, saj včasih traja več kot dva tedna, da skalijo. Če želimo, da seme skali prej, ga pred sejanjem lahko za nekaj ur namočimo v vodo.

Ko se klični listi razprejo, presadimo

Ko seme skali in se klični listi postavijo vodoravno, je čas za presajanje. Vsako sadiko posebej presadimo v svoj lonček s premerom 10 cm, in sicer do kličnih listov. S presajanjem globlje, kot je rasla prej, dosežemo, da sadika postane močnejša. Za razvoj potrebuje toploto in temperatura niti ponoči ne sme pasti pod 15 stopinj, ker se rast sicer ustavi. Če se to zdi prezapleteno, lahko kupimo že vzgojene sadike.

Ko lonček postane premajhen, so godne za presajanje v večji lonec, v rastlinjak ali na prosto, kamor gre lahko šele po nevarnosti pozebe. Čili v tej fazi potrebuje kakovostno gnojilo. Če smo sadike posadili v lonce ali korita, jih lahko postavimo pred hišo, na teraso, balkon, okensko polico … Rastline so zelo dekorativne in lahko nadomestijo okrasne lončnice, saj imajo različne sorte različne oblike in barvo listov, da ne govorimo o raznolikosti oblik in barv pri plodovih!

V suhih prostorih mu orosimo liste

Sajenje v lonce ima še eno prednost. Čili, ki raste zunaj, propade, ko ga osmodi prva slana. Če pa ga imamo v loncu, ga lahko postavimo v hišo na okensko polico, zimski vrt ali zastekljen balkon.

Ko se začne prava zima, mu v stanovanju, ki je ogrevano s centralno kurjavo in je v njem zelo suh zrak, ne bo preveč všeč. Najbolje se bo počutil pri temperaturi med 10 in 12 stopinjami Celzija, v zmerno vlažni zemlji, hvaležen bo, če ga bomo rosili tudi po listih.

Če bodo na rastlini zoreli plodovi, jih je treba redno obirati, da še naprej raste. Če pustimo, da dozoreli plodovi ostanejo na sadiki in se na njej sušijo, se rast sčasoma ustavi in rastlina propade, ker misli, da je opravila svojo nalogo.

Še ena prednost sajenja v lonce je to, da jih težje dosežejo polži, ki včasih izdatno oskubejo liste čilijev. Na balkonu ali okenski polici jim bo to težje uspelo.

Čiliji se hitro križajo

Če imamo različne sorte čilijev, ki rastejo drug zraven drugega, se bodo zagotovo premešali, ker bo cvetni prah zašel z ene sorte na drugo.

Če torej želimo vzgojiti čiste vrste, moramo različne sorte postaviti dovolj narazen, da se ne križajo. Lahko pa poskušamo vzgojiti nove zanimive križance, če nas to veseli.

Na ekološki tržnici srečujem različne ljudi: nekaterim so čiliji všeč, ker so tako lepo pisani, in jih fotografirajo, drugi so čisto zgroženi, ker še pomisliti nočejo, da bi pojedli kaj pekočega, potem so takšni, ki so prepričani, da ni dovolj pekočega čilija zanje, ki bi jim ga lahko ponudila.

Pazimo na oči

Čili je lahko seveda zelo različno pekoč, poleg tega pa ga lahko dodamo jedem tudi čisto malo – konec koncev tudi popra ne damo v juho celo žlico, temveč le ščepec. Sladokusci, ki obožujejo čili, pa ga junaško pohrustajo kar na stojnici s semeni vred. Kakšnega včasih malo oblije pot, so pa tudi taki, ki še z očesom ne trenejo.

Če čilijev niste vajeni, bodite previdni pri zelo pekočih vrstah, saj vas lahko pri rezanju in dotikanju semen zelo pečejo roke, da ne omenim, kako je hudo, če se z rokami potem dotaknete oči! Torej, previdno s semeni, najbolje, da se jih lotite z rokavicami.

Ceneni substrat in gnoj japonskih prepelic

Pri gojenju čilijev, kot tudi pri gojenju katerih koli sadik, prisegam na profesionalni ekološki substrat, ki sem ga preizkusila in v praksi potrdila teorijo, da je za malo denarja malo muzike.

Ceneni substrati imajo manj hranil in več šote, kar pomeni, da so v slabem substratu sadike bolj kilave, pa še zalivati jih je treba večkrat, ker substrat z velikim odstotkom šote slabo zadržuje vodo.

Za gnojenje uporabljam kar gnoj japonskih prepelic, ki jih gojim na svoji ekološki kmetiji. Seveda je uporaben tudi kokošji ali kak drug naraven gnoj. Vsekakor iz ekološkega semena, posajenega v ekološko zemljo in gnojenega z ekološkim gnojem, zrasejo zelo močne, zdrave in odporne sadike. To sem preverila v praksi pa tudi povratne informacije strank, ki so kupile moje sadike, govorijo tej trditvi v prid.

Čiliji v tem času že zorijo in poleg tega, da lahko uživamo sveže, se iz njih lahko pripravi marsikaj, od pikantnih omak do sladic. A o tem kdaj drugič.