Ko je v začetku tega meseca v visoki starosti umrla Johanna Quandt, ženska, ki je imela skupaj s svojima dvema otrokoma v lasti 46,8 odstotka slovite bavarske avtomobilske hiše BMW, s(m)o bili mediji v zadregi. Bila je nepopisan list, saj se je o njej vedelo malo, za današnje čase skoraj nič – ni se pojavljala v javnosti, ni povzročala škandalov, ni je bilo videti v nemški visoki družbi. A je bilo kljub vsemu jasno, da je bil njen vpliv oziroma vpliv družine Quandt na vse, kar se je dogajalo v tovarni belo-modrega znaka, velik.
Družina, vredna
13 milijard evrov
Johanna Quandt je bila druga najbogatejša Nemka – pod palcem je imela več oziroma ima več le še njena hčerka Susanne Klatten. Po približnih ocenah je lastniški delež družine Quandt – ob Johanni še hčerka Susanne in sin Stefan – vreden približno 13 milijard evrov. Ocena je kljub izjemni številki na nekoliko majavih nogah, kajti tržna vrednost BMW naj bi bila 59,9 milijarde evrov.
Naj bo tako ali drugače, gospa Quandt, ki je bila vse do leta 1997 članica nadzornega sveta bavarske avtomobilske tovarne, je že pred smrtjo poskrbela, da bo večinski delež (torej 46,8 odstotka) še naprej ostal v družinskih rokah – tako hčerka kot sin sta dobila vsak svojo polovico njenega deleža. Po približnih ocenah ima Stefan Quandt v rokah 25,75 odstotka BMW, Susanne Klaten pa 20,95.
To med drugim pomeni, da bo še vedno dovolj za položnice in tudi številne dobrodelne dejavnosti oziroma združenja, ki jim je Johanna Quandt v zadnjih desetletjih namenjala obilo denarja. Toda njena radodarnost je bila nedvomno povezana tako z zgodovino tovarne BMW kot družine Quandt.
Temna senca nacizma
Johanna Quandt je bila tretja žena Herberta Quandta, človeka, ki je v začetku 60. let prejšnjega stoletja BMW rešil pred propadom oziroma pred tem, da bi bavarsko tovarno v celoti prevzel stuttgartski Daimler Benz. Čeprav so mu bankirji svetovali, naj svoj lastniški delež v BMW proda in se tako reši cokle, ki ga je vlekla v nepredvidljive avtomobilsko-poslovne vode, je tudi na zahtevo zaposlenih storil drugače. S tem je BMW omogočil nov zagon, saj se je pod njegovim vodstvom začel preporod bavarske avtomobilske hiše, ki je danes ena najuglednejših, hkrati pa tudi najdonosnejših.
Johanna, hčerka staršev, ki so se ukvarjali predvsem z umetnostjo, je imela kot osebna asistentka izjemen vpliv na Quandta, tako velik, da sta se leta 1960 poročila. Vse od tedaj je šlo BMW samo še navzgor.
Kaplja pelina je v zgodbo o uspehu kanila po tistem, ko je postalo jasno, da je bila družina Quandt tesno povezana z nacističnim režimom. Günther Quandt, oče Herberta Quandta, je za nacionalsocialistični režim izdeloval puške in protiletalske rakete, v njegovih tovarnah pa so med drugo svetovno vojno delali ujetniki oziroma taboriščniki.
Ko je leta 2007 ena izmed nemških televizijskih postaj (ARD) predvajala dokumentarni film, ki je vsaj deloma razgrinjal vlogo družine pred drugo svetovno vojno in med njo, so Quandtovi naročili in plačali poglobljeno študijo o teh dogodkih. Pokazalo se je, da z nacisti niso zgolj simpatizirali, in verjetno se je prav zaradi tega Johanna Quandt pozneje lotila številnih dobrodelnih dejavnosti.
Quandtovi so bili in verjetno bodo ostali skoraj tipično nemški (pruski) – dolgočasno zadržani v vseh pogledih. Ni jih spremenila niti premijska slava BMW.
