Zgodnje učenje bontona vam bo prihranilo marsikatero resno razpravo in olajšalo vsakdanjik. Osnovna pravila obnašanja pri mizi morajo zato otroci usvajati od malih nog. Ker se največ naučijo z zgledom, se lepo vedite tudi sami, in jih čim prej seznanite z nekaterimi pravili.
Žveči se z zaprtimi usti
Ta je na vrhu seznama, saj ni nič bolj neprijetnega kot poslušanje nekoga, ki žveči z odprtimi usti in pri tem kaže, kaj vse je v njih. Seveda velja tudi pravilo, da se s polnimi usti ne govori.
Roke in usta se brišejo s prtičkom
Otroci naj čim prej spoznajo, čemu so namenjeni prt na mizi, rokav na roki in prtiček ob krožniku. Le ta je na mizi za to, da se vanj obrišejo mastne roke in hrana okoli ust.
Pri mizi se sedi mirno
Doma in v restavraciji. Če je vaš otrok nemiren, ga v lokalu, medtem ko čakate na postrežbo, zabavajte in tako njegove misli odvrnite od tega, da bi tekal med mizami. Pravilo od malih nog dosledno upoštevajte tudi doma.
O hrani se ne govori grdo
Večina otrok ne mara vse hrane. Svojega lahko prepričate, naj poskusi tudi jed, ki se mu na prvi pogled ne zdi mamljiva, naj pove, če mu ni všeč, in to upoštevajte, ne sme pa se nad njo zmrdovati ali se do hrane nespoštljivo obnašati.
Obvezna uporaba pribora
Špageti se ne jedo z rokami, prav tako tudi ne riž. Ker je takšen način pri nekaterih jedeh vendarle dopusten, so za otroke pravila, kaj lahko jedo z rokami in česa ne, nekoliko begajoča. Z doslednim ponavljanjem pa si jih bodo sčasoma zagotovo zapomnili.
Na stolu se sedi mirno
Za nekatere je to skoraj nemogoče, vendar vztrajajte. Seveda je nerealno pričakovati od dvoletnega otroka, da bo dolgo sedel pri miru, toda medtem, ko ga hranite, vztrajajte pri pravilu in z njegovim odraščanjem podaljšujte čas.
Pri mizi se ne kriči
Na splošno otroci menijo, da je najboljši način komunikacije kričanje. Tako zahtevajo, da jim vrnete igračko, pa tudi sok ali še malce omake. Od malega jih učite primernega načina komunikacije pri mizi in nasploh, predvsem pa jim bodite dober zgled.
