Pred časom smo gostili manjšo družbo, deca so si za večerjo izborila palačinke. Poleg drugih namazov sem v kleti našla kozarec kutinove marmelade, ki jo je bog ve kdaj skuhala moja mama. Ker so kutine in njene dobrote v današnjem času precej redke, zato pa tem bolj okusne, je marmelada pri otrocih zbudila navdušenje, pri mamah pa radovednost z obvezno prošnjo po receptu. Tega sem hitro priskrbela, težava pa se pojavi pri vprašanju, kje zrele plodove dobiti.
Lepa, dišeča in sladka
Kutina je po krivici prezrto sadno drevje, ki bi si zaslužilo prostor v sadnem ali celo okrasnem vrtu. Pozno spomladi, ko začnejo odcvetati še zadnje jablane, se razbohoti v bujnem cvetju, po obliki podobnem cvetovom jablan, sliv in hrušk. Čudoviti rožnati cvetovi žarijo še dolgo potem, ko drugo sadno drevje že odcveti. Jeseni, ko začnejo hruškasti debeli sadeži rumeneti, ob drevesu uživamo v blagem, a značilnem opojnem vonju zrelih plodov.
Zorijo pozno jeseni, poberemo jih in spravimo v klet, kjer bodo ostali še dolgo sveži. Surovih, kot smo že omenili, ne moremo uživati, saj so pretrdi, poleg tega imajo izrazito kisel okus. Vsebujejo namreč zelo malo sladkorja, zato pa veliko tanina in pektina, kar je dobrodošlo za pripravo marmelade.
Za dišeče perilo
V nasprotju z bledo rumenim svežim sadežem s kuhanjem kutina potemni in dobi lepo pordelo barvo. Pri nas so iz tega sadja, ki se odlično ujema z jabolki, najpogosteje kuhali kompote in marmelade, lahko pa pripravimo tudi nekaj drugih sladic, na primer kutinovo pito. Ponekod jih postrežejo z mesom, predvsem perutnino, denimo na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki.
Če skledo svežih sadežev položimo na mizo, bodo prostor napolnili s prijetnim blagim vonjem. Nekoč so jih gospodinje dajale v omare med perilo, da je bilo bolj dišeče.
Če se odločite svoj vrt obogatiti s kutinovim drevesom, je zdaj ravno pravšnji čas za sajenje. Dokaj trpežna rastlina, ki izvira iz jugovzhodne Azije, od koder se je razširila po vsej Evropi in drugod po svetu, dobro prenaša vročino in sušo, zato jo posadimo na osončen prostor. V našem podnebju bo tudi prezimila dobro, saj prenaša mraz do krepkih 20 stopinj pod ničlo.
Naravno bo kutina zrasla najmanj pet metrov v višino, z obrezovanjem pa lahko njeno višino in seveda obliko priredimo po svoje, da ne bo zavzela preveč prostora in bom lažje obirali plodove. Pravijo, da bi morali kutino posaditi ob rojstvu otroka, saj je simbol rodovitnosti. Običaj je ohranjen ponekod na Hrvaškem.
Kutinova marmelada Sestavine: – 2 kg očiščenih olupljenih kutin, Vse sestavine damo v lonec in kuhamo do mehkega. Spasiramo ali zgolj grobo pretlačimo. Ohladimo, nadevamo v kozarce in jih zapremo. V pekač, na katerega postavimo kozarce, nalijemo za prst vode in damo v mrzlo pečico. Naravnamo na 100 stopinj, in ko je pečica ogreta, ugasnemo. Pustimo, da se marmelada ohladi v pečici. |
Kutinov kompot Sestavine: – 5 kg očiščenih olupljenih kutin,– 2 kg sladkorja, – sok štirih limon,– 3 stroki cimeta, – 2 žlici nageljnovih žbic,– 5 vrečic vaniljevega sladkorja, – 5 l vode.Sestavine damo v lonec, ko voda zavre, pustimo na rahlem ognju še 10 minut. V kozarce jih spravimo tako kot spodaj opisano marmelado. |