Vročinski val je zajel večino Pirenejskega polotoka, Sredozemlje, območje Alp, Balkanski polotok, večino srednje Evrope in naprej proti južni Rusiji. Na tem območju bodo najvišje dnevne temperature tudi od 35 do okoli 40 °C, večinoma med 34 in 39. V začetku prvega avgustovskega tedna je po nižinah večjega dela Slovenije temperatura že pred poldnevom segla čez 30 °C, najvišje so se vzpenjale do 36. Problem pa niso samo vroči dnevi, ampak tudi tople noči, še posebno v večjih mestih ter na Primorskem.
Kdaj bo konec?
Za zdaj kaže, da se tokrat vročinski val ne bo končal z izrazito ohladitvijo, ampak bo vročina začela počasi popuščati v prvi polovici prihodnjega tedna. Po dozdajšnjih meritvah, vremenski napovedi za naslednje dni in statistiki minulih poletij lahko ocenimo, kako vroče bo letošnje poletje. Že zdaj lahko z veliko gotovostjo trdimo, da bo nadpovprečno toplo. Ob morebitnem vročem avgustu se bo zavihtelo na drugo ali tretje mesto v obdobju od leta 1961, če bo zmerno topel, pa bo poletje še vedno med nekaj najtoplejšimi.
Pol manj dežja
Suša se stopnjuje tudi v avgustu. Vodni primanjkljaj se krepi v regijah, ki so ob zadnjem vročinskem valu že vstopile v ekstremno sušo, to je pas od jugozahoda do severovzhoda. Najslabše kaže jugovzhodnemu delu Slovenije, Obali, Krasu in slovenski Istri, rahlo manj kritične so razmere proti vzhodu.Skupno je v letošnji vegetacijski sezoni v večjem delu Slovenije padla podpovprečna količina dežja, z izjemo osrednje in severozahodne Slovenije, kjer so bile količine celo rahlo nadpovprečne.
Na najbolj ogroženih območjih je od začetka aprila padlo le od 200 do 300 mm padavin, kar je le od 50 do 60 odstotkov običajnih količin. Zaradi vročine in malo padavin je prizadeta večina poletnih poljščin v Evropi, še posebno v južni Evropi. Po podatkih JRC – Evropskega raziskovalnega centra pridelava koruze za zrnje kaže na oceno pridelka 6,8 t/ha, kar je odstotek pod povprečjem. To je za kar štiri odstotke manj, kot je bilo ocenjeno junija.
Prizadete so nenamakane poljščine, kot sta sončnica in koruza na Iberskem polotoku, podobno je v Italiji, Franciji, Belgiji, južni Nizozemski ter v donavskem bazenu. Prav tako je močno prizadeta pridelava v Grčiji in Turčiji, Ukrajini ter JZ Rusiji. To bo gotovo zmanjšalo pridelek poletnih poljščin.
Agrometeorološki slovarček Vročinski stres ali kdaj je prevroče za paradižnik? Vročinski stres lahko rastlinam povzroči hude težave in poškodbe. Največkrat gre za kombinacijo sušnega in vročinskega stresa, visokih temperatur in pomanjkanja vode. Vročina poveča izhlapevanje iz rastline, še posebno če traja dlje. To upočasni razvoj rastline in plodov, rastlina postane bolj občutljiva za škodljivce in bolezni. Paradižnikovi cvetovi se zaradi vročine ne odprejo, pelod je uničen, nastavka novih plodov ne bo, dokler se temperature ne znižajo, listi se začnejo zvijati. Zato je priporočljivo rastline v hudi vročini tudi senčiti (na primer s kopreno) in redno zalivati. Preden jih bomo sadili naslednje leto, razmislimo o pravilni legi z manj vročine in neposredne sončne pripeke, ki lahko sproži še sončne ožige. |
