Podobo mercedesov kroji Slovenec

Zadnjič sem se z Robertom Lešnikom pogovarjal pred tremi leti, ko se je mudil v Sloveniji. Njegova karierna pot se ne bere kot pravljica, in če mlad fant iz Limbuša pri Mariboru ne bi bil vztrajen in marljiv, danes verjetno ne bi bil eden od ključnih mož Mercedes-Benza, ki mu zaupa sam Dieter Zetsche, predsednik uprave Daimler AG. Pred 27 leti je Lešnik končal srednjo šolo za strojništvo in se z željo, da bo nekoč postal oblikovalec avtomobilov, odpravil na sprejemne izpite na ljubljansko likovno akademijo, a brez uspeha, saj mu slovenski akademski svet očitno ni bil namenjen. Kljub temu ni obupal in štiri leta po srednji šoli ga je pot vodila v Nemčijo, v mesto Pforzheim, kjer je na slavni visoki šoli za oblikovanje leta 1998 tudi diplomiral.

Volkswagen, Kia
in Mercedes-Benz

Po diplomi je pristal v Volkswagnovem oblikovalskem oddelku, kjer je že opravljal študijsko prakso. Drži, lahko bi ostal le eden od številnih oblikovalcev, a želja je bila močnejša, in ko so pri VW njegovo skico izbrali za končno podobo šeste generacije passata, ki je prišla na trg pred dvanajstimi leti, so se mu odprla številna vrata. Lešnik je tako rekoč čez noč postal ime v svetu avtomobilskega oblikovanja. Leta 2007 je – beremo, da zaradi ženine želje, da bi spet videla jezera in gore namesto wolfsburške ravnine – zapustil VW in šel za dve leti v Kijin evropski oblikovalski center v Frankfurt. Nato je pred osmimi leti začel pri zdajšnjem delodajalcu – Mercedes-Benzu.

Kot mi je takrat dejal, se vse začne z željo. »S to energijo poskušaš doseči prvi cilj: nekje študirati, dobiti diplomo, s katero boš dobil službo. Potem si spet tako rekoč na ničli. Kot da bi pritisnil tipko reset. Prvi korak si sicer že naredil, ampak to je šele prvi med tisočimi v karieri,« je še dodal. Malo avtomobilskim oblikovalcem uspe, da je njihov dizajn izbran za vozilo, ki pride na cesto. Še manj je takšnih, ki bi jim uspelo narediti drugi oziroma tretji model avtomobila. Lešniku je to pri Volkswagnu uspelo. Zato so nanj postali pozorni tudi ljudje iz drugih podjetij. Kot mi je povedal Lešnik, je to podobno kot pri nogometu: če dobro igraš, dobiš ponudbo nekoga drugega. Zato se je odločil zapustiti VW in zasesti višjo pozicijo v drugem podjetju. Seveda je dobro, da imaš v ključnih trenutkih nekoga, ki te porine naprej. V Lešnikovem primeru je bil to Peter Schreyer, ki je Roberta spoznal že pri Volkwagnu in ga pozneje povabil na Kio.

Ustvarjajo prihodnost

Oblikovanje novega modela je po Lešnikovem mnenju vsakič izziv, saj v bistvu ustvarjajo prihodnost. »Od tega bo podjetje čez pet let živelo ali dobro ali slabo. Če bo ta avtomobil – ne glede na znamko – uspešen, dovolj všečen ljudem in ga bo dovolj ljudi kupilo. Enačba je preprosta. Ni pa tako preprosto oblikovati avtomobila z določenim dizajnom za določeno znamko,« je povedal takrat.

Če kdo meni, da je težko narediti konceptno vozilo, se Lešnik ne bi strinjal. Njemu se zdi dosti težje narediti serijski avtomobil, ki je videti kot konceptni: »To je potem tudi največji izziv, z vsemi omejitvami – od zakonodaje naprej. Ekonomski vidik je ključen – če z avtomobilom nič ne zaslužimo, se ga ne izplača proizvajati. Seveda mora biti vse izvedljivo. Meni tudi te omejitve ne pomenijo težav, ampak izziv.«