Že svoj podmladek je pametno naučiti, kako lahko s potrpežljivostjo in doslednostjo sam prihrani denar za kaj lepega, kar si zares želi. Otroka lahko navdušimo za varčevanje z dobrim starim hranilnikom, imenovanim tudi prašiček. Nekatere banke in prodajalne ga svojim strankam kar podarijo, kar pa včasih deluje kot vsiljen oglas, saj so takšni hranilniki praviloma opremljeni tudi z očitnim logotipom. Veliko bolj osebni so zagotovo tisti brez komercialnih oznak. Še najbolj bomo zadeli v polno, če ga izdelamo kar sami. Z malo spretnosti je mogoče narediti prašička ali drugo priljubljeno žival iz plastenke. Zelo primerni so tudi kozarci za vlaganje, ki jih lahko, ko so polni, razbijemo kot običajen hranilnik iz gline.
Ana Vezovišek, finančna svetovalka
Nepremišljeni nakup je dobra šola
Otroke je treba od mladih nog navajati, da znajo varčevati. Starši so pri tem najboljši vzor. Kako?
Pri otrocih je zelo pomembno, da jih naučimo potrpežljivosti. To najlaže naredimo tako, da jim pomagamo pri oblikovanju ciljev in pokažemo pot, kako jih lahko dosežejo in kdaj. Vedeti morajo, da stvari ne moremo kupiti, kadar koli si zamislimo, temveč takrat, ko to načrtujemo in za to tudi privarčujemo. Nič ni narobe, če otroku pokažemo, da si nečesa ne moremo privoščiti takoj in si bomo morda lahko čez mesec, dva ali kasneje. Najslabše je, če mu prikrivamo pomanjkanje denarja in kupujemo z izposojenim, torej z limitom, kreditno kartico ali kreditom in jim s tem dajemo zgled, da je zadolževanje nekaj vsakdanjega in ni s tem nič narobe. Z otroki se pogovarjajmo tudi o družinskih ciljih – počitnicah, nakupu novega avtomobila – in jim pokažimo, koliko moramo za posamezni cilj varčevati, da ga potem lahko izpolnimo.
Svetujete hranilnik v vsaki družini? Morda skupnega – za denimo počitnice – ali/in za vsakega družinskega člana posebej? Je bolj poučno, če otroci zbirajo le kovance ali tudi papirnati denar višjih vrednosti?
Svetujem, da ima vsak otrok svoj hranilnik. Tako lahko spremlja rast svojih prihrankov in ima res občutek, da je ta denar njegov. Kovanci ali papirnata oblika? Odvisno od starosti. Pri manjših otrocih je bolje, da zbirajo kovance, saj jih laže naučimo oziroma ponazorimo, kakšno vrednost predstavljajo. Ob poznavanju številk in pri zbiranju denarja za cilje višje vrednosti, denimo nakup kolesa, pa je lahko že vključen tudi papirnati denar. Odrasli naj namesto hranilnika raje uporabljajo modernejše oblike varčevanja, kot je elektronski varčevalni račun. Vrednost ciljev je namreč ponavadi višja, zato moramo poskrbeti tudi za varnost.
V množičnih medijih mrgoli idej, kako lahko unikatne hranilnike naredimo sami, kar jim daje edinstvenost. Se strinjate, da morajo biti zaprti oziroma zalepljeni tako, da ne moremo iz njih jemati denarja, dokler niso polni, nato pa jih razbijemo oziroma razrežemo ali zlomimo? Je pametneje imeti neprozorne, da se ne vidi prihranka, ki bi nas po nepotrebnem vznemirjal?
Ni treba, da je hranilnik zaprt oziroma zalepljen, saj lahko otroka tudi brez tega zelo lepo naučimo, čemu je namenjen. Denarja ne bo želel porabiti, če si bo zastavljeni cilj resnično želel doseči.
Če bi ga zamikalo, da bi privarčevano zapravil za kaj drugega, je prav, da to stori, kljub našim nasvetom. To je namreč odlična šola. Nepremišljeni nakup si bo zelo dobro zapomnil in v prihodnje bo toliko bolj razmislil o tem, kaj si resnično želi. Prej ko se sooči s to situacijo, bolj se bo obvladal, ko bo starejši. Prav impulzivno nakupovanje je eno izmed tistih, ki nas odrasle zapelje v skušnjave. Ne glede na to, ali je hranilnik prozoren ali ne, je prav, da skupaj z otrokom spremljamo napredek. Glede na to, da je priporočljivo redno varčevati, lahko vsakokrat preverimo, kje na poti do zastavljenega cilja smo. Otroka tako dodatno motiviramo.
Malo za šalo, malo zares: kako izračunati, kolikšno prostornino naj ima hranilnik, ko varčujemo za točno določen znesek, da ne bomo po štetju privarčevanega denarja razočarani?
Morda se raje kot na prostornino osredotočimo na vrednost kovancev in pa razmislimo o tem, da ima otrok več hranilnikov – za kratkoročne in dolgoročne cilje. Tako ne bo razočaran, saj bo določene želje že prej uresničil, s tem pa ga bomo naučili, da bo tudi v odraslosti varčeval za različne cilje.
