Za povprečnega Slovenca, ki ima kljub temu, da je morda zrasel v mestu, v genih zapisano domačo zemljo, se zdi misel na gojenje zelenjave brez prsti skorajda bogokletna, taka hrana pa umetna. A hidroponika ni nekaj novega in veliko zelenjave, ki jo kupimo v trgovinah, je tako pridelane, pa tega niti ne vemo.
Pod umetno lučjo
Prejšnji teden se je v medijih pojavila novica, da so v nekdanjem obratu tovarne Toshiba na Japonskem, kjer so pred leti izdelovali računalniške diskete, uredili rastlinjak za pridelavo zelenjave. Njegova posebnost je v tem, da rastline rastejo le pod umetno svetlobo, saj v prostoru ni naravne. Na Toshibini spletni strani lahko preberemo, da so strokovnjaki ustvarili popolne razmere za rast, v katerih zelenjava raste bolje in hitreje kot v naravi.
V sterilnem prostoru, poimenovanem čista soba oziroma clean room, so optimalna vlaga, zračni tlak in toplota ter, kot že omenjeno, umetna svetloba. Bolezni in škodljivci so v takih razmerah predhodno eliminirani, in čeprav se tudi lahko razvijejo, je verjetnost res minimalna.
Zato za gojenje solate ne potrebujejo fitofarmacevtskih preparatov, pred uživanjem pa je tudi ni treba oprati. Sliši se idealno, pa še pridelek je večji kot pri konvencionalni pridelavi v zemlji.
Priložnost za države brez obdelovalnih površin
Da so se projekta lotili tehnološko razviti Japonci, seveda ne preseneča, saj jim primanjkuje rodovitne zemlje, na kateri bi lahko pridelali dovolj zelenjave za potrebe svojega prebivalstva. Podjetni, kot so, bodo poleg tega tehnologijo ponudili drugim državam, ki jih pesti pomanjkanje obdelovalnih površin.
Japonci pa niso edini, ki se ukvarjajo z gojenjem solate pod umetno svetlobo. Pri nas podobno že dve leti testira mladi magister agronomije Blaž Germšek, le da se je podviga namesto v vrhunskih razmerah velikega koncerna lotil kar v domači garaži. Rezultati pa so primerljivi.
»Za osvetljavo uporabljam namenske LED-luči, če uporabimo pravi spekter svetlobe, bo tako vzgojena zelenjava primerljiva s tisto, ki zrase na vrtu. Pravzaprav bo še boljša in manj žilava, saj raste v idealnih razmerah. To je podobno, kot če bi primerjali trdo meso fazana, ki se mora nenehno boriti za preživetje, in mehkega piščanca s farme. Prav tako je solata zunaj izpostavljena različnim vremenskim razmeram, vetru, dežju, soncu, nihanju temperatur, toči... v zaprtem prostoru pa tega ni,« pojasnjuje Blaž Germšek.
Na naše skeptično vprašanje, kako je s hranljivimi snovmi, zaradi katerih je zelenjavo pravzaprav dobro uživati, poda prepričljiv odgovor: »Po raziskavah tujih znanstvenikov je v tako pridelani zelenjavi zaradi povečane fotosinteze celo več hranljivih snovi in vitaminov kot v tisti, ki raste na prostem v zemlji.
Pravzaprav je taka zelenjave še nivo višje od ekološko pridelane, saj je dejansko ni treba škropiti z ničemer, niti z ekološkimi pripravki, ki kemično gledano vsebujejo težke kovine, kar je lahko tudi problematično. Čez čas bo imela še višji nivo certifikata, ki ga bolj razvite države, na primer Danska in Norveška, uvajajo že danes.«
Prvi bodo v Ljutomeru
Prvi rastlinjak z umetno osvetlitvijo in kontrolirano atmosfero pripravljajo v Ljutomeru. Za gojenje zelenjave in zelišč bo namenjen dober hektar, osvetljevali pa ga bodo delno z naravno, delno z umetno svetlobo, s katero bodo dosvetljevali po potrebi, zlasti pozimi, ko je dan kratek.
»Pripravljamo tudi projekt, podoben japonskemu, vendar je v tako začetni fazi, da o njem ne morem konkretno govoriti. Lahko le rečem, da se razvija tudi pri nas, lokacija pilotnega projekta je v Zasavju,« je optimistično napovedal Germšek in za konec dodal, da je v Sloveniji veliko propadlih in praznih tovarn, kjer bi lahko podobno gojili zelenjavo.
Tako bi povečali samopreskrbo, hkrati pa zmanjšali ogljični odtis, ki ga povzroča od daleč pripeljana zelenjava. Nova tržna niša za nekonvencionalno usmerjena podjetja in posameznike, ki jim je mar, kaj jedo?