Peugeotov asket

Majhni mestni avtomobili so bili za to francosko tovarno od nekdaj zelo pomembni, uspešni in prepričljivi. Kar se tiče tega, tudi model 208 uspešno nadaljuje poslanstvo predhodnikov.

Vendar z novim, 1,6-litrskim turbodizelskim štirivaljnikom, ki pri 3750 motornih vrtljajih razvije 75 kW (100 KM), pri 1750 pa 254 Nm navora, uvaja še dobrodošlo in konkretno uresničitev mantre sodobnega avtomobilizma. To je, da je manj v resnici več. Vsaj pri avtomobilih za navadne smrtnike in pri njihovi porabi.

S točno takšnim motorjem je v začetku leta tovarniškim voznikom na testni stezi v Belchampu uspelo povprečno porabo goriva znižati na zavidljive tri litre nafte. Hvalevredni dosežek, ki dokazuje, da ima razvoj starih dobrih agregatov z notranjim izgorevanjem še veliko rezerve. No, pri nas smo za 100 kilometrov poti v povprečju porabili dobrih pet litrov nafte, kar sicer ni osupljivo in je vsekakor pričakovano odstopajoče od tovarniških navedb, a še zmeraj (dovolj) skromno.

Zanimivo je, da je asketski turbo dizel spojen z le petstopenjskim ročnim menjalnikom, ki je – žal – tipično francoski. Nenatančen in s (pre)dolgimi hodi. A to vseeno nekako ne pokvari izvrstnega vtisa, ki ga pri vozniku pušča varčni agregat, ki se sicer oglaša z nenavadnim zvokom, vendar v vseh drugih pogledih nikakor ne zaostaja za manj varčnimi sorodniki. Čeprav ima na začetku precej izrazito turbo luknjo, turbo dizel, ogret na delovno temperaturo, pospešuje zvezno in nasploh pušča prepričljiv vtis živahnosti.

V notranjosti avtomobil deluje čvrsto, sicer ne germansko čvrsto, ker je ne nazadnje mili francoz, a vendar. Spoji med elementi prečiščene armature so vzorni in niti ergonomija ni slaba. Na sprednjih sedežih se sedi dobro, celo zelo dobro, zadaj opazno slabše, saj se tudi zadnji par vrat odpira bolj ozko.

Mnogi, vključno z menoj, se ne bodo nikoli in nikdar pomirili z nerazložljivo nerodno postavitvijo armaturne plošče, ki jo v večini nastavitev volana in voznikovega sedeža zakriva volanski obroč. Daleč od tega, da bi bil pigmejske rasti, pri najboljši volji in ob največji iznajdljivosti nisem našel položaja, v katerem bi imel popolnoma neokrnjen pogled na merilnike. A kar bi bilo v nemcu nedopustna napaka, je v francozu moteča, a prikupna bizariteta.

Dokler morda na dom ne dobite globe za prehitro vožnjo, saj je v 208 še najbolj zanesljiv kazalnik hitrosti pravzaprav občutek mimobega predmetov, ljudi in narave skozi stranski šipi, ta pa je seveda skrajno subjektiven …

Uporaba večfunkcijskega prikazovalnika informacij, ki je občutljiv za dotik in del najdražjega paketa opreme allure, je preprosta in intuitivna, čeprav me je marsikdaj presenetila informacija doplačljive satelitske navigacije (dodatnih 499 evrov), da se s peugeotom vozim nekje po Rudniku, oči pa so mi sporočale, da sem denimo v Šiški.

Nekoliko ovalen, prijetno kompakten volan in njegov razveseljivo neposreden krmilni mehanizem sta dve od stvari, ki se jih voznik vedno znova razveseli in zato velikokrat nekoliko bolj dinamično poveže katero še posebno zanimivo zaporedje zavojev. K dobremu in zanesljivemu občutku lege na cesti svoje doda tudi nekoliko trše vzmetenje.

Za Peugeotovega dizelskega asketa bo treba v različici 208 1,6 blue HDi z opremo allure po ceniku odšteti 17.534 evrov.