Petina krav v Veliki Britaniji zaprta v hlevih

V Veliki Britaniji je Asda, veriga supermarketov, kupcem začela ponujati mleko krav s pašne reje. Cena je višja od običajne, liter stane več kot evro, ob tem pa se sprašujejo, ali bodo kupci sploh vedeli, zakaj morajo za tovrstno mleko plačati več.

V tej državi namreč ni nobenega zakona, ki bi urejal proizvodnjo mleka s pašne reje. Ocenjujejo, da je skoraj 20 odstotkov krav molznic takih, ki se ne pasejo po travnikih, temveč so vse življenje zaprte v hlevih.

Konec tradicije

Vremenske razmere v Veliki Britaniji so precej mile, povprečna temperatura je skoraj 10 stopinj C. Poleg tega je seveda za to državo značilna obilica dežja, ki omogoča zelene pašnike, zato so včasih tradicionalno krave preživele celotno obdobje blagega vremena zunaj. Le v času najhujšega mraza je bilo njihovo domovanje v hlevu. Seveda je bilo to odvisno tudi od geografskega dela države in s tem konkretnih podnebnih razmer, večinoma pa so bile zunaj od aprila do oktobra. Pred približno sedmimi leti je v Veliki Britaniji tako potekala akcija s sloganom Krave spadajo na polje, ki je bila usmerjena proti mlekarski industriji.

Mlekarne so namreč napovedale, da bodo začele zelo intenzivno rejo krav, brez pašne reje. Kljub akciji pa so po dolgih sodnih postopkih odobrili, da lahko mlekarne nadaljujejo svoje načrte.

Pri ceni se vse začne in konča

Leta 2015 so rezultati raziskave pokazali, da 86 odstotkov vprašanih Angležev podpira pašno rejo, torej, da krave v Veliki Britaniji ne smejo biti stalno zaprte.

Ob tem pa bi si kmetje seveda želeli, da je mleko krav s pašne reje tudi višje ovrednoteno. In pojavi se začarani krog. Kmetje želijo imeti višjo odkupno ceno mleka, a jim je trgovci nočejo plačati, saj hočejo kupcem nuditi cenovno ugodne izdelke, pri tem pa seveda čim več zaslužiti. Ugotavljajo, da je to tudi glavni razlog, da kmetje ne vidijo druge možnosti, kot da povečajo velikost črede, ki jo imajo v zaprtih prostorih ter tako dosežejo večjo proizvodnjo.

Do nedavnega je tako veljalo komercialno sporočilo proizvajalcev mleka: dobi veliko ali se nehaj ukvarjati s kmetijstvom.

Posebna znamka

Vsekakor je spodbudna vizija, ki jo je začela postopoma uvajati veriga Asda. Kot smo že omenili, ponujajo mleko krav s pašne reje, s tem, da morajo biti zunaj najmanj šest mesecev na leto.

Uvajajo ga pod posebno znamko Pašniki Promise, ki jo je razvil neodvisni sektor. Veliko vlogo pri tem igra kmet Neil Darwent, ki v svoji viziji prihodnosti pridelave mleka poudarja, da le ta ne sme temeljiti zgolj na količini pridelanega mleka, temveč mora upoštevati še marsikaj drugega. Med tem sta na prvih dveh mestih reja krav na prostem ter posledično pravično zagotovljena cena kmetom.

Kako naprej?

V okviru znamke Pašniki Promise zdaj deluje okoli 30 kmetov, njihovo izpolnjevanje zahtev glede pašne reje pa je nadzorovano. Mleko prodajajo drugim mlekarnam ali neposredno potrošnikom.

Pričakujejo, da bo uvajanje te znamke v supermarketih še dodatni vzvod za spremembo v dojemanju pašne reje krav. Zato, kot pravi Darwent, njihov cilj ni kratkoročne narave. Želi, da bi se tisočim proizvajalcem mleka, ki že razumejo pomen pašne reje, pridružili še novi in za svoje delo tudi prejeli priznanje. Tudi logotip znamke Pašniki Promise, to je roka, ki stiska kup trave in detelje, je korak v to smer, saj je simbol upanja za tiste, ki menijo, da krave spadajo na pašnik, in ne v zaprte prostore.