Nekateri lastniki psov so s svojimi ljubljenčki tako povezani kot s svojimi otroki. Čeprav se to lahko sliši še kako trapasto, pa so znanstvene študije dokazale vez med lastniki in psi, ki je čustveno lahko povsem enako močna kot med starši in otroki.
Vzrok, zakaj so psi v človekovem življenju zasedli tako pomembno mesto, se skriva v našem telesu. Natančneje v oksitocinu, hormonu sreče. »Vez med lastniki in psi je primerljiva z vezjo med otroki in starši, kar se nam je zdelo presenetljivo, saj se ta ne gradi na reproduktivnem odnosu,« je za portal Today povedal japonski profesor Takefumi Kikusui.
Dokazano je, da pogled med psom in človekom v slednjem zviša stopnjo oksitocina. Ta hormon pa pri sesalcih spodbuja zbliževanje med mamo in mladiči. Prisoten je tudi pri partnerskih in socialnih odnosih. Več izsledkov je do zdaj potrjevalo, da ta hormon deluje pri povezovanju znotraj vrst, nova študija pa je dokazala tudi vez med psom in človekom.
Postajajo vse bolj podobni nam?
Pri prvem eksperimentu so raziskovalci merili stopnjo oksitocina 28 parom psom in njihovim lastnikom pol ure pred njihovim srečanjem. Nato so ljudje ogovarjali, božali in crkljali pse. Merjenje po tem srečanju je dokazalo rast omenjenega hormona. »Ljudje uporabljajo očesni stik za spoznavanje in komunikacijo ter so veliko bolj občutljivi za izmenjavanje pogledov,« je povedal Kikusui.
Pri drugem eksperimentu so 54 psom smrčke poškropili z oksitocinom. Psičke so več časa strmele v svoje lastnike, kar je po 30 minutah zvišalo stopnjo oksitocina tudi pri lastnikih. »Ko psi dobijo oksitocin, jih ta spodbudi h gledanju svojih lastnikov. Pogledi pa pri človeku in tudi pri psu zvišajo raven oksitocina,« je rezultate potrdil znanstvenik Evan MacLean.
Pri volkovih, ki so predniki psa, rasti hormona niso zaznali. »To pomeni, da so psi usvojili to edinstveno sposobnost skozi evolucijski razvoj ob človeku,« je še pojasnil MacLean.
