Ko te proizvajalec na predstavitvi kar zasuje z različnimi prikazi tega, kaj vse njegov avtomobil zmore narediti sam – v tem primeru mercedes razreda e –, za hip skoraj pozabiš, da je to še vedno model aktualnega časa, ki ga bomo (bodo) ljudje predvsem vozili in z njim vozili druge. Zato je najbolje začeti s tem.
Novi Mercedesov razred E je predvsem izdelek, v katerem voznik z užitkom sede za volan in z njim prevozi marsikateri kilometer po avtocesti, po ovinkastih lokalkah nekje v hribih ali kjer koli drugje. Njegova tehnika je sproščujoče poletna; lahko ga peljete počasi ali hitro, po slabih ali dobrih cestah, napredno (tudi zračno) vzmetenje je na mercedesovsko visoki ravni, pogoni z nekaj novostmi prav tako. Celo povsem novi štirivaljni dizel (E220d) je skoraj pozabil na ropotajoči slog predhodnika, le pri resnejšem priganjanju se še preveč razburi. Po novem ima 143 kW moči, zatrjevano je tudi varčnejši, mi smo po računalniku z njim v povprečju trošili okoli 6 litrov, kar pravzaprav ni tako slabo.
Tudi hibrid
Prenos na zadnji kolesi je pri tem in vseh drugih motorjih samodejni z devetimi prestavami, za katere večinoma pozabimo, v kateri točno smo, kar je dobro. Seveda ima lahko E tudi drug motor (in tudi štirikolesni pogon); čeravno vstopnemu dizlu s strogo racionalnega vidika ne manjka kaj dosti, je zvok šestvaljnega dizla (E350d) pač nekaj drugega, konjenice je tu mnogo več in oglaša se osvajajoče elegantno, tako kot v drugačni maniri bencinski turbo štirivaljnik E300, ki prijemlje in zveni že skoraj športno. Slednja nista ravno prvaka v varčnosti, ampak če imate denar za vstop v razred E, morda niste nujno obsojeni na vsakodnevno varčevanje in na dizel z začetka ponudbe. Pogon aktualnega trenutka je morda priključni hibrid – ko bencincu pomaga elektrika in še doma ga lahko polnite. Le akumulatorji vzamejo nekaj več prostora.
začnejo pri
48.000
evrih.
E je pri Mercedesu tista srednja limuzina med manjšim C-jem in velikim S-om; to je bila nekoč glavna trojica slovite znamke z dodatkom še kakega kupeja ali kabrioleta. Danes je mercedesov neprimerno več, predvsem športnih terencev, pa še skupina modelov z manjše platforme. E pa le ostaja pomemben model. Rahlo je zrasel na 492 cm in je zdaj nezgrešljivo podoben bratoma. Slednje niti ni tako hudo, saj so vsi trije precej elegantni. Znotraj je predvsem spredaj E naredil dva koraka ali tri naprej in je v tem trenutku najprivlačnejši mercedes sploh. Kak starejši umirjeni voznik bo morda rekel, da je to celo preveč, ali pač ne – od levega roba volana pa vse tja do sovoznika se vleče steklen pas, pod katerim sta (seveda v višji) opremi zelo modna, jasna in barvita prikazovalnika najrazličnejših informacij. Po njiju lahko tako ali drugače potujemo tudi s pomikanjem drsnikov na volanskem obroču.
Prtljažnik samo na gumb
Ob tem človek skoraj pozabi, da je v E-ju tudi dovolj okusno pripravljenega lesa, usnja in kovine, ki sestavljajo všečno kombinacijo. Morda je enako ali še bolj pomembno, da se v njem odlično sedi, kar posebno velja spredaj. Zadaj sta sedeža dobra, ampak bolj v pomenu prostora za noge, o tem bi rad slišal še oceno kakega nemškega taksista oziroma njegovih strank. Prtljažnik se mi je zdel prostoren, čeprav ima 10 litrov manj kot prej, a ne zapre se več z roko, takrat se odbije, vselej morate to storiti s pritiskom na gumb.
Ob koncu še k temu, s čimer smo začeli. Mercedes ne skriva, da želi biti na področju prizadevanja za avtonomno vožnjo vodilni, čisto prvi. E pač ne vozi sam, a kaže, da se tega vse bolj uči in da zna vozniku marsikdaj odločilno pomagati. Če v prometu ne zavremo dovolj, se elektronsko-radarska pamet vključi in prepreči nesrečo, sam zmore zavreti pred pešcem, ki steče na cesto, pred avtom, ki pred njega pripelje prečno; tempomat se še bolje prilagaja prometu in vozilom pred seboj, z njim zmore E sam zamenjati vozni pas, a če dovolj dolgo ne držimo volana, oceni, da z nami nekaj ni v redu, in vozilo ustavi. Manj me je navdušilo prikazovanje, kako E-ja s pametnim telefonom spraviš iz garaže ali v parkirni prostor, s čimer v bistvu ni dosti manj dela, kot če sam sukaš volan. Bolj zanimivo se mi zdi, da je avto sposoben komunicirati z drugimi vozili, kar je dobra perspektiva za manj tragične posledice nevarnosti v nenadni megli na avtocesti.
Skoraj bi pozabil, razred E ima tudi ceno. Mercedes je avtomobil premijskega razreda, E pa ni čisto na začetku njegove ponudbe. Tako boste morali zanj pripraviti vsaj 48 tisočakov, kolikor stane E220d, boljši motorji so hitro konkretno dražji, veliko od opisanih tehničnih novotarij je pri izdelkih iz Stuttgarta zavedenih v kategoriji za doplačilo. To ni nič novega, a če se nam (vam) zdi nezaslišano, moramo pogledati, koliko avtomobilov z zvezdo so lani prodali po svetu (1,9 milijona), in ugotovimo, da je to bolj naš kot njihov problem.
