Pri nas gresta kultura in natura z roko v roki,« se nasmehne gospodar Ašker- čeve domačije Avgust Aškerc iz Senožet pri Rimskih Toplicah, prane- čak slovitega pesnika, ki je slovensko kulturo obogatil z baladami in romancami – med njimi tisto o čaši nesmrtnosti, ki jo je mogoče napolniti le z dobrimi deli.
Zdi se, da se tega držijo pesnikovi potomci, ki z iskrenim veseljem in pristnim navdušenjem obiskovalcu pokažejo s starim kmečkim pohištvom opremljeno pesnikovo hišo, ga popeljejo skozi značilnosti kmečkega življenja pred 200 leti in mu postrežejo z odličnim, na star način pripravljenim ovčjim sirom več vrst iz mleka drobnice, ki se pase na travniku ob hiši. Prav slednji, sir namreč, je bil tokrat v središču našega zanimanja
Pol tone sira
Aškerčevi imajo na kmetiji 25 ovc, ki jim, pravi hišni gospodar, dajo okoli 500 do 600 kilogramov sira na leto. Pri delih na kmetiji sodeluje vsa družina, tudi oba že odrasla otroka, levji delež pri izdelavi sira pa opravi Avgustova žena Jožica. »Ko smo ovce nabavljali, sem ji zatrjeval, da ji nikoli ne bo treba delati sira. In tisto, da ženske držijo tri vogale pri hiši, kar drži, pa še četrtega,« se zasmeje Avgust, ki priskoči družini na pomoč po službi. O predelavi mleka kot o dejavnosti, ki bi lahko prinesla dodaten zaslužek, so začeli razmišljati po naključju. »S predelavo mleka se ukvarjamo okoli 15 let. Sir smo pri hiši delali že prej, delala ga je moja mama, zares pa smo se predelovanja lotili po dopustu v Trenti. Tam smo spoznali zanimivo družino Jelinčič, ki ima kmečki turizem. Pravzaprav smo se na njihovo prigovarjanje začeli intenzivno ukvarjati s tem,« pripoveduje Avgust. Aškerčevi zase pripravljajo različne vrste sira, tudi zorjene, njihova specialiteta pa je mladi beli sir, klasični ali z začimbami. Tistega z drobnjakom so opazili tudi domači ocenjevalci in ga nagradili s certifikatom kakovosti.
Sir brez slanice
Iz 50 litrov mleka dobijo od šest do sedem kilogramov sira. Hlebec (približno četrtkilogramski) prodajo za 19 do 20 evrov. Izdelujejo ga brez slanice, na star način.
Se vloženo delo in denar obrestujeta? »Seveda moraš biti malo entuziasta, še posebno če je to mali obrat, kot je naš – stroški so namreč za nas enaki kot pri velikih. Pri omenjeni ceni hlebca sira imamo približno 70 odstotkov stroška. Nekaj malega nam torej ostane, tako da je včasih malce lažje iti v trgovino,« pojasni Avgust. Z Aškerčevim sirom različ- nih vrst vam bodo postregli v eni od ljubljanskih restavracij, sicer pa jih dobite pri njih na kmetiji.
»Devetdeset odstotkov jih prodamo tu,« pove hišni gospodar. Na kmetiji organizirajo oglede s pokušino, tudi v povezavi z bližnjim termalnim zdraviliščem in letoviščem. Ogled muzeja skupaj z Avgustom, odličnim pripovedovalcem zgodb in poznavalcem tukajšnje zgodovine, stane evro in pol, pokušina sira in domačega kruha pa 4,50 evra. A tudi če se na kmetiji oglasite samo na hiter nakup, vam prijeten klepet s tukajšnjimi prebivalci ne bo dal kmalu oditi. »Ko ljudje pridejo, sedejo in poklepetamo. Včasih zaradi tega malo trpi delo, ampak jaz mislim, da je treba tudi za dušo poskrbeti,« sklene pranečak slovitega pesnika.
Cene na tržnicah: Ljubljana: Mleko 0,95 evra/l, Skuta od 5 evrov do 5,30 evra/kg Maribor: Mleko 1,10 do 1,50 evra/l , Skuta 2,50 evra/ kg Celje: Mleko1,10 evra/l, Skuta 4,20 evra/l Pomurje: Mleko 1 evra/kg, Skuta 4 do 5 evrov/kg |